Gledališče

  • unifest-_makedonija1
    Foto: Barbara Marčič
    Unifest, Makedonija
  • unifest-_makedonija2
    Foto: Barbara Marčič
    Unifest, Makedonija

Unifest, Makedonija

Blanka Mekinda | 28.5.2010 | Komentarji 0

Odhod je v torek ob četrti uri zjutraj. Sprememba, gremo v sredo ob 13h, ker je nekaj članov odprave ugotovilo, da za vstop v Makedonijo potrebujejo potni list. Kaj naj rečem drugega kot tipično teatralsko. Vsak dogovor se vedno, ampak res vedno spremeni najmanj trikrat. Tako kot dogovorjena ura za vaje. Po vseh teh letih, sem namreč še vedno naivno točna.

Torej, odšli smo v sredo nekaj minut čez 13 uro, pred nami pa je bil še dobršen del avtobusne razdalje; prispeli naj bi po 16 urah vožnje. Oborožena z vegeterjanskimi sendviči (če kaj, sovražim vonj salame v avtobusu), vlažilnimi robčki, ki so že neštetokrat rešili moje pocaste roke, ki vedno lupijo pomaranče, in dekico, saj večletne izkušnje pričajo o nenavadni naklonjenosti šoferjev do izdatne klime.

Vzdušje je bilo odlično, internih šal obilo in pot je minila v enem samem vzdihu.

Francozi so imeli predstavo že v četrtek, zato so po zgolj nekaj urah spanca krenili na generalko, mi pa v mesto. V turškem delu sen namreč imela poseben projekt. Želela sem pokloniti fotografijo iz leta 2004 lastniku lokala, kjer so prodajali kebab. Skupno fotografijo sem z naslovom vred kazala  vsem, ki so se mi zdeli domačini in po nekaj krogih po razbeljenem soncu, polnjenju plastenke ob mošeji in vsaj dvajsetih različnih sogovorcih, nas je mlad fant odpeljal na mesto nekdanjega lokala. Izkazalo se je, da so tam zdaj športne stave, oseba, ki sem jo iskala pa zaradi »problemov« nekje na Kosovu. Naše poizvedovanje in iskanje fantomskega kebaba, nam je omogočilo svojevrstno izkušnjo netipičnega turističnega udejstvovanja in bi, to si upam trditi, bilo zanimivo tudi za filmski trak.

Po četrtkovih predstavah smo nekateri šli spat ob spodobni uri, drugi pa so kartali ali šli preveri makedonsko nočno dogajanje. V petek zjutraj smo ponovili pohod v mesto, od koder sem po neštetih kratkih sporočilih in čakanju na nasprotni strani ceste, kot je bilo dogovorjeno, bila v črnem policijskem BMW-ju pripeljana v rezidenco makedonskega predsednika. Z mojo ljubo prijateljico sva v tamkajšnjih prostorih spili nes cafe frape, ki ga naravnost obožujem in je po mojem mnenju vodilna napitkarska osvežitev. Nato so me dostavili pred Dramski fakultet, kjer smo nastopili prvi, doživeli

stoječe ovacije in večerno zabavo v mestu.V hostel smo se odpeljali s taksijem, ki so smešno poceni, tako da res ne vem, kako preživi javni promet; in ko smo že pri tem: avtobus nas je v zgodnjih jutranjih urah, neposredno po zabavi popeljal proti rodni Sloveniji.

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko