Gledališče

  • photo_3

Velik uspeh MGL-ja in drame Rekviem na gostovanju v Izraelu

Ventilator besed | 6.7.2013 | Komentarji 0

 

Mestno gledališče ljubljansko se je v teh dneh predstavilo izraelskemu občinstvu z dramo Rekviem izraelskega avtorja Hanocha Levina v prevodu Klemena Jelinčiča Boete. Srhljivo neposredno, čeprav kot sanje rahlo stkano besedilo, ki se sprašuje o smislu oziroma nesmislu življenja, je režiral Matjaž Zupančič.

 

Igrajo Marko Simčič k. g., Bernarda Oman, Lotos Vincenc Šparovec, Jana Zupančič, Gašper Tič, Viktorija Bencik, Tina Potočnik, Milan Štefe, Gaber K. Trseglav, Jurij Drevenšek, Domen Valič in Gregor Gruden.

 

Gledališče Kameri (The Cameri Theatre of Tel Aviv) je največje gledališče v Izraelu, ki zaposluje 180 igralcev. Dnevno se odigra približno pet predstav, pohvalijo pa se lahko s 40.000 abonenti. V gledališču Kameri (The Cameri Theatre of Tel Aviv) je bilo krstno uprizorjenih največ Levinovih del, mnoga v režiji avtorja. Letošnji festival obeležuje sedemdesetletnico Hanocha Levina, ki je sicer umrl za rakom leta 1999. Otvoritvena predstava festivala je bila njihova domača postavitev Rekviema v produkciji njihovega gledališča, ki je kultna predstava iz leta 1999, še v režiji avtorja.

 

Rekviem v produkciji našega gledališča (MGL) so izbrali med več kot 40 postavitvami Levinovih del z vsega sveta, skupaj s predstavami iz Poljske, Francije, Mehike, Rusije. Predstava je doživela velik uspeh, vse tri večerne predstave (22., 23. in 24. junija) so bile razprodane, izraelsko občinstvo, med njimi tudi vdova avtorja in direktor gledališča Kameri (The Cameri Theatre of Tel Aviv), pa so naš Rekviem pospremili s stoječimi ovacijami.

 

 

 

Ozadje in vsebina

 

Leta 1999 umrli Hanoch Levin je najpomembnejši izraelski dramatik. V 56 letih svojega življenja je ustvaril 63 dramskih del, 22 jih je tudi sam zrežiral. Pisal je tudi prozo in poezijo in ustvarjal tako rekoč do svojega zadnjega dne. Izjemna izpovedna moč Rekviema gotovo izhaja tudi iz Levinove osebne izkušnje, saj je bila ta igra eno njegovih zadnjih del. Premierno je bila uprizorjena le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo in doživela več kot 400 ponovitev. Levinovo pisanje odlikujeta neposrednost in svojevrsten slog, ki preseneča s satiričnimi preobrati in poetičnimi prispodobami.

Besedilo Rekviem ali v izvirniku Aškavá, ki se ukvarja z vprašanji o smislu življenja in smrti, je bilo prvič uprizorjeno 19. marca 1999 v Gledališču Kameri v Tel Avivu. Sam naslov igre, torej Aškavá, je pojem, ki v judovstvu označuje vse tiste verske obrede, ki se izvajajo po človekovi smrti. Od teh je najpomembnejša molitev ob smrti ali tfilát aškavá. Tudi igra sama je bila opisana kot pravljica o smrti, čeprav se ukvarja predvsem z dogodki pred smrtjo.

Besedilo Rekviem sproža vprašanja o pomenu življenja v času najskrajnejšega preizkusa – srečanja s smrtjo, ki se ji ne da ubežati. Igra ob vsej svoji ostrini in tragifarsičnosti, uprizorjena z glasbo in brez vidika okrutnosti, sicer tako pogosto prisotnega pri Levinu, ustvarja občutek privzdignjenosti duha resnosti tematike navkljub. Gledalci ob uprizoritvi resda ne morejo imeti nikakršnih dvomov o pesimizmu v tej igri, vendar nekateri v njej utripajoče usmiljenje lahko občutijo kot pot k vzpodbudi in upanju, spet drugi lahko doživijo celo čustveno sprostitev, katarzo in olajšanje, ki izhaja iz dihotomije med svetom gledališča in resničnim življenjem. V besedilu se da zaslediti proces razvoja zavesti likov, kar nakazuje dodaten efekt: igra vzpodbuja soočanje z najtežjimi resnicami s povsem odprtimi očmi, gledanje, ki gledalca osvobodi tako iluzij kot nejasnih tesnob in mu omogoča doživljanje lastnega življenja takega, kot je.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko