Glasba

  • krogi

Razstava - Krogi v podobah

Ventilator besed | 24.5.2011 | Komentarji 0

 

Vabimo vas na odprtje razstave

v sredo, 25. maja 2011 ob 19. uri

v Bežigrajsko galerijo 2, Vodovodna 3

Krogi v podobah

35 let Bežigrajske galerije 1976–2011

25.5.–25.6.2011

 

Razstava iz ciklusa historičnih razstav, ki smo jo pripravili ob 35 letnici Bežigrajske galerije (1976–2011), predstavlja likovna dela, v katerih prevladuje krog tako na likovni kot simbolni ravni v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju pri nas.

Predstavljajo se: Rajko Apollonio, Vesna Blagotinšek, Jakov Brdar, Robi Caglič, August Černigoj, Jelka Flis, Klementina Golija, Milan Golob, Bojan Gorenec, Andreja Gorjanc, France Gruden, Marjan Gumilar, Rihard Jakopič, Dušan Kirbiš, Rudolf Kotnik, Stane Kregar, Bine Krese, Metka Krašovec, Dušan Mandić, Vladimir Makuc, Živko Marušič, Ivo Prančič, Marij Pregelj, Oto Rimele, Brane Sever, Jože Slak , Ana Sluga, Lojze Spacal, Gabrijel Stupica, Andraž Šalamun, Natalija Šeruga, Simona Šuc, Tugo Šušnik, Andrej Trobentar, Marko Tušek, Vinko Tušek, Klavdij Tutta, Boris Zaplatil, Zdenka Žido in Ana Žolnir.

 

 

Krogi v podobah

 

Razstava Krog v podobi je zamišljena kot predstavitev del, ki vsebujejo formo kroga ali pa je krog kot zaokrožena linija pomemben, konstitutiven ali edini del posamezne podobe.

 

Pika oz. točka pomeni končno stanje v abstrahiranosti prostornine in središča. Točka je po vizualnih značilnostih podobna krogu, ki pravzaprav simbolizira njeno prvobitnost. Kot simbol ima krog tudi značaj središča, žarišča, pomeni razširitev ali izžarevanje izvora.

Krožno gibanje je popolno. Nima ne začetka in ne konca. Tudi zato je krog simbol kozmičnega neba, ki prav tako nima ne začetka in ne konca.

 

V teh podobah se krog in krogi pojavljajo kot liki, ki predstavljajo abstrahirane predmetnosti. Krog se pojavlja kot lik, ki predstavlja luno (R. Apollonio in A. Šalamun), sonce (R. Jakopič, S. Kregar), mehansko kolesce (V. Makuc), pri delih R. Kotnika sta kroga abstrahirana luna in sonce, tudi mlinsko kolo, oko (A. Žolnir). Za sliko Flore in podobnih »Nevest« G. Stupice je značilna razpršena in uravnotežena kompozicija krožnih in okroglih oblik vencev, prtov ter drugih geometričnih likov.

 

V nekaterih delih je pomemben in značilen sistem ponavljanja zelo podobnih ali istih krogov, ki se lahko pojavljajo tudi kot kompozicija prekrivajočih se raznobarvnih kolobarjev (V. Blagotinšek, A. Černigoj, F. Gruden, D. Kirbiš, M. Krašovec, J. Slak, S. Šuc, V. Tušek …)

Na portretih Ane Sluge je značilna mreža s krogi, ki vizualno učinkujejo kot povečan grafični raster.

 

V istosrediščnost, kar pomeni, da imajo krogi isto središče in os znotraj drug drugega, nas vpeljejo podobe V. Blagotinšek, M. Goloba, A. Gorjanc, Ž. Marušiča, B. Kreseta, M. Preglja, B. Severja. Čisto abstraktnost in nepredmetnost izkazujejo dela R. Cagliča, M. Goloba, M. Gumilarja, B. Gorenca, D. Mandića, Z. Žido ...

 

Z edinostjo (osamelega) kroga so bistveno zaznamovane dela K. Golija, M. Tuška, I. Prančiča, A. Trobentarja, B. Zaplatila … Dvojnost krogov v enem pa določa kompozicijo podobe J. Brdarja. Mala bela slika D. Mandiča pa pomeni začetek stvaritve kroga in hkrati njegov del, izsek, ki je vedno isti, če ga premikamo okoli osi.

 

V slikah se, z njihovo različno obarvanostjo, spreminja prostornost kroga. Prav tako se pomen kroga spreminja z njegovo velikostjo in umestitvijo v površino podobe.

V nekaterih razstavljenih delih gre za abstrahiranje konkretnosti, v drugih za stvarjenje in uporabo kroga v podobi kot geometričnega lika. Krog predstavlja stanje zavesti in zrcalo bivanja v umetnosti in nasploh.

 

Miloš Bašin

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko