Otroški kotiček

  • luna_13

Janko Samec (1886-1945): Luna

Ventilator besed | 27.11.2018 | Komentarji 0

LUNA

Luna, luna, lunica

raz nebo se mi smehlja.

 

Zdaj mi dolgi jezik kaže,

skrije se in spet prikaže.

 

Pa poredno mi mežika,

zemlje z nosom se dotika.

 

V vsako okence podreza,

še na streho drzno pleza.

 

In potem še više, više

vzdigne se nad vaške hiše.

 

Pa ob dimnik se spotakne

in se jezna v noč umakne.

(Pesmi za otroke od Franca Levstika do danes: Sončnica na rami: izbral Niko Grafenauer, ilustriral Damijan Stepančič, Založba Mladinska knjiga,2016)

 

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Janka Samca še poznate? Zakaj imate radi poezijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com

Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com

Veliko poetičnih užitkov in kvalitetnih druženj ob branju poezije, drage bralke, dragi bralci!

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Natečaji

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko