Otroški kotiček

  • 60138720_d41d_12

O BAUKLJU, KI JE POSTAL BAV BAV

Staša Tajana | 11.1.2014 | Komentarji 1

VČASIH, ŽE DOLGO TEGA, JE OTROKE STRAŠIL BAUKELJ.

BIL JE PRECEJ PODOBEN SVOJEMU BRATRANCU STRAHU.

ZNOTRAJ JE BIL VOTEL, ZUNAJ GA PA SPLOH NI BILO.

A VENDAR JE BIL TAKO STRAŠEN, DA JE VČASIH ŠE SAM SEBE PRESTRAŠIL!

LE MALOKDO SI JE UPAL NA GLAS POVEDATI, DA GA JE SREČAL.

MAME IN OČETJE SO BILI ČUDNO SKRIVNOSTNI GLEDE BAUKLJA:

»ČE BOŠ DO VEČERA ZUNAJ, TE BO BAUKELJ ODNESEL!«

»ČE BOŠ BRSKAL PO SHRAMBI, SE TI BO BAUKELJ PRIKAZAL!«

»BAUKELJ BO SKOČIL IZ OČKOVE OMARE, ČE SE JE BOŠ LE DOTAKNIL!«

 

 

VČASIH SE JE BAUKELJ RES PRIKAZAL KAKŠNEMU OTROKU.

TEDAJ SO SE STARŠI SMEJALI.

VČASIH SO REKLI: »NO, VIDIŠ? ALI TI NISEM POVEDAL?«

A KADAR JE OTROK GLASNO JOKAL, SO STARŠI PRISEGALI, DA BAUKLJASPLOH NI!

TAKO SE JE ZGODILO, DA SE GA NA LEPEM SKORAJ NOBEN OTROK NI VEČ BAL.

SAJ SE GA RESNIČNO NI BILO BATI. NIKOLI NI BIL HUDOBEN. NITI NESRAMEN. NIKDAR NI NIKOMUR NIČ STORIL.

PA ŠE POLENIL SE JE.

 

 

VENDAR BAUKLJU NI  BILO PRAV, DA SE GA NIHČE VEČ NE BOJI!

ZATO JE SKLENIL:

NADEL SI BO NOVO,

MODERNO,

STRAŠNO

IN SPLOH NAZARENSKO BAUKLJASTO IME!

 

 

RAZMIŠLJAL JE IN RAZMIŠLJAL. PA SI NI IZMISLIL NOBENEGA PAMETNEGA.

KAJ ŠELE NOVEGA,

MODERNEGA,

STRAŠNEGA

IN SPLOH NAZARENSKO BAUKLJASTEGA IMENA.

 

 

 

ŠEL JE V KNJIŽNICO.

SLIŠAL JE, DA JE V KNJIGAH VSE ZAPISANO.

V KNJIGAH BOM NAŠEL PRAVO IME ZASE, SI JE MISLIL.

NABRAL JIH JE POLNO NAROČJE.

PRIJAZNA KNJIŽNIČARKA JE REKLA, DA SI JIH LAHKO IZPOSODI.

LE PREDSTAVITI BI SE JI MORAL -  Z IMENOM IN PRIIMKOM.

ON PA JE BIL SAMO BAUKELJ!

 

 

BREZ KNJIG IN BAUKLJASTE VOLJE JE ODŠEL IZ KNJIŽNICE.

POSTALO MU JE JASNO:

»NIČ ČUDNEGA, ČE SE ME NIHČE VEČ NE BOJI! MOJE  IME JE ŽE ZAPRAŠENO! PA ŠE PRIIMKA NIMAM«!

ODBAUKLJAL JE V PRVO HIŠO, KI JO JE ZAGLEDAL.

HOTEL JE IMETI MIR. ZATO SE JE ZAVLEKEL ZA RAČUNALNIŠKI EKRAN.  PRED EKRANOM JE SEDELA DEKLICA. AMPAK BAUKELJ JE BIL PREPRIČAN, DA GA  NITI PO POMOTI NE BO OPAZILA. RAZEN, ČE …

 

 

 

… ČE BI JO PRESTRAŠIL Z NOVIM IMENOM? IN PRIIMKOM?

POSKUSIL JE:

»KAJ, KO BI BIL BAUKELJ BAU NIČ SE NI ZGODILO.

»ALI PA BAUČI BAU  RJAVE OČKE NA ONI STRANI NISO NITI POMEŽIKNILE.

»MORDA BAUBEJ BAU  ŠE PEGICA NA NJENEM NOSU SE NI ZGANILA.

»KAJ PA … BAUKA BAU NIČ! NITI  EN LASEK V NJENIH ČOPKIH NI ZADRGETAL OD STRAHU.

SONCE ZA OKNOM SE JE ŽE ZDAVNAJ UMAKNILO LUNI. BAUKELJ PA JE ŠE VEDNO TUHTAL  IN ŠKILIL ČEZ EKRAN.

TUDI DEKLICA JE RDEČE OBROBLJENIH OČI ŠE VEDNO STRMELA VANJ.

V EKRAN, NE V BAUKLJA.

 

 

 

»KAJ PA … KO BI BIL BAU BAU

DEKLICA NA DRUGI STRANI JE Z VRISKOM ODSKOČILA. OBLEDELA JE KOT KOCKA LEDU. CELO PEGICE NA NJENEM NOSU SO OSTALE BREZ BARVE.

»BAU BAU!«

JE PONOVIL BAUKELJ IN GLEDAL, KAJ SE BO ZGODILO. PRESTRAŠENO DEKLICO JE  ODPIHNILO IZ SOBE, DA SO JO REPKI Z GLAVE KOMAJ DOHAJALI! 

VESEL, KOT LE KAJ, JE BAUKELJ STEKEL V NOČ. VSO POT SI JE PONAVLJAL: »BAU BAU! ODSLEJ BOM  BAU BAU! BAU BAU

 

 

 

 

SPOTOMA JE BAU BAUKLJASTO PRESTRAŠIL  DVA DEČKA.

»BAU BAU!« NJUNI COPATI SO SE KOMAJ DOTIKALI TAL, KO STA JO NAGLO CVRLA PROTI DOMU.

BAUKELJ, KI JE BIL SKORAJ ŽE BAU BAU, JE BIL PRESREČEN. SKAKAL JE PO ENI NOGI … BAU BAU, BAU BAU, BAU BAU …

IN POTEM PO DRUGI NOGI … BAU BAU, BAU BAU, BAU BAU …

TAKO JE SKAKAL VSE DO JUTRA 

 

 

… IN PRISKAKAL DO NAJVEČJE HIŠE V MESTU. NA VELIKIH VRATIH JE PISALO: MESTNI URAD.

BAUKELJ JE VSTOPIL. URADNIKU JE POVEDAL: »JAZ SEM BAUKELJ BREZ PRIIMKA. RAD BI BIL BAU BAU. Z IMENOM BAU IN PRIIMKOM BAU.«

 

 

URADNIK JE POKIMAL.

BAUKELJ SE JE MORAL OSEMNAJSTKRAT PODPISATI.

DOBIL JE DEVET ŠTAMPILJK NA PAPIR IN NITI ENE NA ROKO.

 

 

 

»TAKO, ZDAJ STE  BAV BAV.« MU JE POTEM S TRESOČIM GLASOM POVEDAL URADNIK. TUDI ROKE SO SE MU TRESLE!

BAUKELJ, PO NOVEM  BAV BAV, JE BIL VESEL, DA SO SE URADNIKU  TRESLE ROKE. VSEENO GA JE GRDO POGLEDAL: »AMPAK! JAZ SEM REKEL, DA HOČEM BITI BAU BAU! IN NE BAV BAV!«

 

 

URADNIK SE JE ZNOVA SKRIL ZA RAČUNALNIŠKI EKRAN: »BAU BAU BI BILO SMEŠNO. IN STAROMODNO. TO SPLOH NE OBSTAJA!«

A BAUKELJ, PO NOVEM BAV BAV, NI HOTEL BITI SMEŠEN. KAJ ŠELE STAROMODEN. NA TISTO TRETJE NI HOTEL NITI POMISLITI!

 

 

»NO, PRAV.« JE ZAMOMLJAL. NATO PA GLASNO ZABAVKLJAL:

» ZDAJ SEM BAV BAV!!!!«  URADNIK SE JE SKRIL POD STOL IN SE TRESEL, DOKLER NI SLIŠAL BAV BAVA ODBAVKLJATI SKOZI VRATA.

 

 

SEDAJ JE BAV BAV  ŽE SKORAJ POZABIL, DA JE BIL VČASIH BAUKELJ. A OSTAL JE NATANKO TAK, KOT JE BIL ŽE OD NEKDAJ:

ŠE ZMERAJ JE ZNOTRAJ VOTEL, NA ZUNAJ GA PA SPLOH NI.   

PA ŠE LEN JE ZA POVRH.

 

 

 

LE VČASIH SE POKAŽE. MENDA NAJRAJE PRESTRAŠI OTROKE, KI PREDOLGO GLEDAJO V RAČUNALNIŠKI EKRAN.

ČE BI SE TEBI KDAJ PRIKAZAL, SE GA NIKAR NE USTRAŠI. LE RAČUNALNIK IZKLOPI. ALI ZAPRI TISTI  OČKOV PREDAL. IN TO TAKOJ!

PA POJDI VEN. BAV BAVU SE TJA NE LJUBI. PODNEVI ŽE NE.

TUDI V KNJIGO SE NI ŠE NIKOLI SKRIL.

LE TUKAJ GA NAJDEŠ. PA ŠE TU JE LE – NARISAN!

Komentarji

  1. Aleš Eber | 15.1.2014, 13:49
    Čestitke za tako čudovito in poučno pravljico.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko