Otroški kotiček

  • 27663_22992_170x260

Pravljično potepanje Medveda Lovra po Sloveniji

Vladimira Rejc | 30.11.2017 | Komentarji 0

Drage bralke, dragi bralci,

o Desi Muck in njeni bogati ustvarjalni poti smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali.

Tokrat pa vam predstavljamo pisateljičino najnovejše knjižno delo: Pravljično potepanja Medveda Lovra po Sloveniji, z imenitnimi ilustracijami Marjana Mančka,Kartografija, 2017.

NUJNO SPOROČILO MEDVEDA LOVRA

 

Dragi malo manjši in tudi malo večji bralci!

Res, je prehodil sem vso Slovenijo po dolgem in počez in ni bilo kotička, ki ga ne bi obiskal, pregledal in prebrskal, ali tam raste kaj užitnega. Nisem in nisem se mogel načuditi, ko sem spoznal, da ima vsak kraj v Sloveniji svojo pripovedko, staro stotine let. Res! Včasih so mi jo povedali domačini, včasih sem jo našel v knjigah, marsikatero pa mi je povedala moja mama, medvedka Breda. Pa sem se odločil, da jih nekaj povem tudi vam. Izbral sem prav take, pri katerih se lahko greste sami prepričat, da zanje še vedno obstajajo dokazi. In ko boste že tam, lahko raziščete še to okolico. Zagotovo boste našli veliko lepega in zanimivega. V naši domovini lahko na vsakem koraku naletiš na pravljico ali čudež.

Medved Lovro

(Desa Muck: Pravljično potepanje Medveda Lovra po Sloveniji, ilustriral Marjan Manček, Kartografija, 2017)

 

Drage bralke, dragi bralci se radi potepate po Sloveniji? Raziskujete njene znamenitosti? Fotografirate? Delate zapiske?

Kaj veste o AJDOVSKI DEKLICI? Ali ste vedeli, da so bili Ajdi velikani in so v naših krajih prebivali pred davnimi časi? V prvem poglavju AJDOVSKA DEKLICA (Desa Muck: Pravljično potepanje Medveda Lovra po Sloveniji, Kartografija, 2017) pisateljica Desa Muck zapiše, da so bile njihove žene in dekleta prav tako gromozanske. Menda je vsaka od njih lahko stopila z eno nogo na Šmarno goro pri Ljubljani in z drugo na Šmarjetno goro pri Kranju in si sklonjena umivala lase v Savi. Bile pa so tudi neznansko lepe in dobrega srca ter so rade pomagale ljudem. Zato si marsikdo želi, da bi živele še danes. Tudi jaz. Prav krasno bi bilo imeti tako prijateljico. Si predstavljate, kako glavni bi bili, če bi vas prišla počakat pred vrtec ali šolo?

Tako je neka še posebno lepa ajdovska deklica živela pod Prisojnikom. Pomagala je popotnikom, ki so skušali priti z gorenjske na primorsko stran čez gorski prelaz Vršič, kjer cesta vodi še danes.

V zahvalo so ji darovali hrano in pijačlo, tako da nikoli ni bila lačna in žejna.

Imele pa so ajdovske deklice še eno čudežno lastnost. Bile so tudi sojenice.

Drage bralke, dragi bralci, očara nas že prvo poglavje Ajdovska deklica (str.9). Izredno napeto, zanimivo branje, tako za otroški kot odrasli svet. Vsekakor za vedoželjne bralce.

Kako se Ajdovska deklica nadaljuje? Vaše zapise in razmišljanja nam lahko pošljite na vladka@ventilatorbesed.com. Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej, drage bralke, dragi bralci!

Nestrpno lahko pričakujemo že 2. poglavje: Povodni mož v Ljubljanici.

Ali ste vedeli, drage bralke, dragi bralci, da je v davnih časih na Starem trgu v Ljubljani stala velikanska lipa, prav tam, kjer danes reko Ljubljanico prečka Šuštarski most.

V Ljubljanici, tam, kjer se vanjo izliva Gradaščica in se še danes reče "na Špici", je bila voda že od nekdaj najbolj globoka.

V tretjem  poglavju nastopa Hudobni graščak in huda luknja.

Nekoč je v Mislinjski dolini, v bližini kraja Dolič, na majhni vzpetini sezidal svoj grad grof Valdek. Njegovi predniki so bili krvoločni roparski vitezi in morda je bil tudi zato tako hudoben.

Strašno grdo je delal s svojimi podložniki, pretepal jih je in stradal. Pustil jim je le toliko pridelka, da niso pomrli od lakote in so imeli še toliko moči, da so lahko delali zanj.

Nekoč so grajski hlapci tovorili vino z gradu Turn pri Velenju...

V četrtem poglavju nastopa Kralj Matjaž.

Matjaž je bil res dober slovenski kralj, ki je živel pred davnimi davnimi časi.

Podložniki so ga ljubili kot očeta, saj je bil moder in pravičen.

V petem poglavju se seznamimo s čudežnim izvirom na Pohorju.

Nekoč je živel sin velikega vojvoda Henrika, ki se je prav tako imenoval Henrik, kot je bilo tedaj pač v navadi. Če ne verjamete, si poglejte v starih knjigah ali na spletu. Ko je bil otrok, je bil njegov vzgojitelji znameniti menih Bolfenk, sveti mož.

V šestem poglavju izvemo, da prebiva zmaj v gradu grad.

 

V sedmem poglavju se seznanimo z jamo brez dna.

Osmo poglavje nosi naslov: Kako so gosi premagale turke.

Deveto poglavje je Desa Muck poimenovala Kako se je Erazem predjamski norčeval iz sovražne vojske.

Izmenno je poglavje številka deset, kjer nam pisateljica predstavi Vilinsko jamo.

V enajstem poglavju beremo o groznem Atilu.

 

V dvanajstem poglavju izvemo, kako je Soča dobila svojo barvo.

Drage bralke, dragi bralci, prijetno pravljično potovanje z medvedom Lovrom, z izjemnim radovednim kosmatincem, ki ima najraje na svetu pravljice in prekrasne potepe.

Tokrat pa raziskuje Slovenijo. Spozna čudovite slovenske pravljice in pripovedke.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko