Intervjuji

  • img_2295
  • img_2296
  • img_2297

Okna in vrata Itake – fotografska razstava Jasne Rizvanović

Špela Pahor | 5.11.2018 | Komentarji 0

V Mestni knjižnici Izola bo v četrtek, 9. novembra potopisno predavanje o Kefaloniji in Itaki. Tam je več mesecev preživela  Jasna Rizvanović iz Izole. Že danes pa si lahko v knjižnici ogledate tudi razstavo njenih fotografij z naslovom »Okna in vrata Itake.« Več o tem si preberite v intervjuju.

ŠP: Jasna, zakaj okna in vrata Itake?
JR: Mislim, da se to  sprašujejo mnogi. Ideja sama je nastala ob enem od mojih potepanj po glavnem mestu Itake, Vathi, kjer sem na beli fasadi zasledila roza obarvana okna in vrata. Kasneje zagledala rumena vrata in okna, različne vzorce ograj, različne zasaditve in tako sem počasi iz tedna v teden zasledila vedno več oblik in barv, ki  sem jih potem izbrala za fotografsko razstavo.
ŠP: Mogoče bi nam povedala še, zakaj si se sploh odpravila na Itako?
JR: Mnenja sem, da se v življenju vse zgodi z razlogom. Tako sem tudi jaz po nekakšni čudni usodi postala turistična predstavnica na otoku Kefalonija. Vsak teden pa smo se, če je vreme to dopuščalo, odpravili na izlet na Itako.
ŠP: Kakšno je življenje na tem grškem otoku?
JR: Otok Itaka ima samo 3000 prebivalcev, od tega le 1800 prebivalcev v glavnem mestu, zato si lahko predstavljate, da je življenje na tem otoku precej mirno. V poletnih mesecih tu, tako kot vse povsod po Grčiji,  mrgoli turistov in je otok živ. Pozimi pa se večina prebivalcev odpravi na celinsko Grčijo, staroselci pa svoje življenje nadaljujejo v pričakovanju naslednje sezone.
ŠP: Rekla si, da se boš tja vrnila…
JR: Verjetno se bom vrnila na Kefalonijo, tako bom imela možnost spet obiskati Itako.
ŠP: Tudi grško se hočeš naučiti?
JR: Grščina je prelep jezik ampak zelo specifičen in težak. V Sloveniji ni veliko ljudi, ki govorijo grško, pa tudi redko kje najdete tečaj grščine, če pa, je precej drag. Ampak ker sem vztrajno bitje, ne glede na to,  kako so bili  ljudje  začudeni nad mojo željo,  še vedno vztrajam. Imam pa tudi veliko prijateljev in prijateljic iz Grčije, ki mi pomagajo. Tako da upam, da bom do naslednjega leta osvojila vsaj osnove.
ŠP: Naslednji teden boš imela predavanje o Kefaloniji in Itaki. Kaj te je tam najbolj pritegnilo?
JR: Predavanje se bo osredotočalo na Kefalonijo, saj sem tam preživela več časa kot na Itaki,  a seveda bo Odisejev dom tudi večkrat omenjen. Lahko rečem, da me je najbolj pritegnila raznolikost teh dveh otokov. Iz rodovitnih nižin Valsamate lahko v parih urah obiščete najvišji vrh na Kefaloniji, Mont Ainos. Z 1600 metrov nadmorske višine se lahko spustite v podzemne jame in jezera, okoli 254 kvadratnih kilometrov obale pa ponuja raznolikost peščenih in prodnatih plaž. Tako  na Kefaloniji kot na Itaki pa lahko, poleg vsega tega, predvsem najdete mir, ki ga vsake toliko vsi potrebujemo.
ŠP: Če se še malo zaustaviva pri razstavi. Na fotografijah je videti vsa mogoča vrata in okna, pa še fasade. Ob tem se nehote vprašaš, kako Grki skrbijo za svojo kulturno dediščino. Morda veš kaj o tem?
JR: Svojo kulturno dediščino prepoznajo, se zavedajo njene vrednosti, a menim, da je vzdrževanje in ohranjanje precej na stranskem tiru. Odvisno je od otoka do otoka in od kraja do kraja, a menim, da bi se na tem področju dalo še marsikaj narediti in izboljšati.
ŠP: Ti si študirala krajinsko arhitekturo. Boš svoje znanje lahko uporabila v Grčiji?

JR: Svoje znanje lahko uporabim kjerkoli, a menim, da je Grčija v tem času, kar se tiče krajinske arhitekture, zelo neraziskana, ampak zame zelo zanimiva. Sem se namreč že povezala z The Focas-Cosmetatos Foundation, ki skrbi za Botanični vrt v glavnem mestu Kefalonije in jim ponudila sodelovanje. Tako da upamo, da  bom lahko sodelovala, saj si namreč želim prispevati k oblikovanju tega prelepega otoka.
ŠP: Si zelo pogrešala Izolo, ko si bila v Grčiji?
JR: Nikoli se preveč ne navežem na en kraj, saj je moj dom, kot  zelo rada rečem, tam kjer sem. Ker sem živela v Argostoliju, glavnem mestu Kefalonije, ki je po videzu zelo podobno Izoli, nikoli nisem imela občutka domotožja, saj me je obdajal vonj po morju in Mediteranu. Bolj sem pogrešala ljudi, kot sam kraj.
ŠP: In kakšna se ti zdi Izola zdaj, po tolikih mesecih odsotnosti?
JR: Izola je ne glede na čas, ki je minil, še vedno prelepa. Veliko je bilo v tem času zgrajenega, kakovost bivanja pa ostaja nespremenjena. Upam, da se bo enkrat začelo »graditi« tudi v tej smeri, da bojo imeli ljudje in mladi razlog ostajati ne pa odhajati.
ŠP: Če bi primerjala prebivalce Slovenije in Grčije, kaj bi lahko rekla o njihovem temperamentu, načinu življenja, kulturi, navadah? Si opazila še kakšne zanimive razlike ali podobnosti?

JR: Razlike so precejšnje, malo je podobnosti. Največja razlika je v odnosu do sočloveka in življenja na sploh. Živijo in zaužijejo dan po dan, brez velikih pričakovanj na boljši jutri, trudijo se pa po svojih najboljših močeh. Zelo so topli ljudje, ki sprejmejo in pomagajo vsakemu, ki je pomoči potreben. Pomembno je pa biti previden, saj je vsake toliko meja med pristno dobroto in videzom precej zamegljena. So zelo verni, velik pomen dajejo družini, najbolj mi je pa všeč njihov temperament ter karizma, ki je Slovenci žal nimamo.
ŠP: Si ostala le na Kefaloniji in Itaki ali si še kje potovala?
JR: Večino časa sem preživela na Kefaloniji in vsak teden potovala na Itako. Imela sem namreč željo in idejo obiskati bližnje otoke kot so Lefkada in Zakintos, ampak sem bila preveč zaposlena. Mogoče naslednje leto.
ŠP: Kaj pa tako opevana zdrava mediteranska prehrana? Olivno olje, ribe, polenta?
JR: Zelo zdrava in sveža mediteranska hrana me je malo zredila. Hec na stran. Mediteranski domači, sočni in s soncem obsijani prehrani se enostavno ne moreš upreti. So namreč eksperti v predelavi olivnega olja, sirarstvu, živinoreji, poljedelstvu in ribištvu, saj izkoristijo vse, kar jim Zemlja ponuja.
Tu sem  našla tri stvari, s katerimi  bi se najraje poročila in to so: solata na polotoku Assos, grški jogurt s timijanovim medom in sadjem in  kleftiko na Itaki (značilna grška mesna jed, ki se kuha v glineni posodici). Sedaj vas pa vabim, da vse to tudi sami poskusite. Pa dober tek!
ŠP: Jasna, hvala za pogovor in srečno še naprej!
JR:  Hvala Vam, da ste mi omogočili predstaviti in razstaviti moje potovanje na ta dva prelepa otoka. ευχαριστώ πολύ (efcharistó polý) – hvala lepa!

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Natečaji

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko