Portreti VB

  • kristinabrenk
    Foto Miha Fras
    Kristina Brenk, vir: www.ljubljana.si

Nesmrtnost Kristine Brenk

Katjuša Štih | 21.1.2010 | Komentarji 0

Kristina Brenk, slovenska pesnica, pripovednica, dramatičarka, urednica in prevajalka, ki je delala predvsem za otroke in mladino, je preminula lanskega novembra, stara 98 let. Čeprav je njeno življenje prekinila smrt, lahko rečemo, da bo ostala s svojimi lastnimi in prevajalskimi deli v mladinski književnosti nesmrtna.

 

»Mati« Čebelice

Spominjali se je bomo po mnogih lastnih, uredniških in prevajalskih delih. Bila je mati legendarne Čebelice, v zgodovino slovenske mladinske literature pa se je vpisala z deli Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Partizanka Katarina in Hiša ob potoku.

Študirala je psihologijo in pedagogiko v Ljubljani, iz slednje je tudi doktorirala. Leta 1941 se je pridružila OF. Med drugo svetovno vojno je skrbela za otroke, katerih starši so bili v partizanih ali pa v okupatorskih zaporih. Ker je bila kurirka in ker je pogosto spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil v tistem času glavni urednik radia Kričač, so jo zaprli, a so jo po uspešnem zagovoru hitro izpustili. Njen glavni motiv vojnih pripovedi je bil narodnoosvobodilni boj, v spominskih črticah pa je pisala o svojem življenju v Horjulu, kjer se je leta 1911 rodila, o težavnem življenju matere samohranilke in o družinskem življenju. Iz tega njenega prvega obdobja, za katero sta značilni vojna in realistična pripoved, so nastala dela Dolga pot, Ko si bil majhen, Kruh upanja, Prva domovina.

 

Vrh slovenske fantastične pripovedi

V svojem literarnem svetu je vedno sledila aktualnemu dogajanju, zato se je v 70. letih posvetila fantastični pripovedi, ki je takrat postajala vedno bolj aktualna v mladinski literaturi. Z deli Srebrna račka, zlata račka, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka se je zapisala v sam vrh slovenske fantastične pripovedi. Brenkova je bila kar dvajset let (od leta 1953 do 1973) urednica knjižnih zbirk za najmlajše. Stala je na čelu svoje Čebelice, Najdihojce, Zvezdice, Cicibanove knjižnice, urejala Zlato ladjo. Pripravila je tudi nekaj zbirk ljudskih pripovedi (Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi) in ljudskih pesmi za otroke (Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice; Križ kraž kralj Matjaž), uredila pa je tudi veliko število svetovnih uspešnic, kot sta Mamka Bršljanka in Lonček, kuhaj.

Njen pomemben doprinos pa je tudi v prevajalstvu znotraj mladinske literature. Mladim slovenskim bralcem je tako prevedla dela: Pika Nogavička, Bambi, Bratec in Kljukec s strehe, Kdo bo izpulil repo, Lonček balonček idr. Prejela je Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življensko delo na področju mladinske literature in založništva, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je prejela priznanje glavnega mesta Ljubljane.

 

Odlomek iz dela Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, poglavje Bele miške in sanjska knjiga:

V četrtek zjutraj, ko se je prebudila, je sijalo skoz odprto okence veliko, toplo sonce. - Dobro jutro, zlato jutro, je rekla lisica. Slonela je v postelji in brala iz velike knjige. SANJSKA KNJIGA, je črkovala Delfina napis na naslovni strani. Lisica je ni pogledala, ampak je zamišljeno strmela v knjigo in spet oslinila tačko ter obrnila naslednji list. - Tako delamo samo, kadar je knjiga zares zanimiva, je odgovorila na Delfinino misel in znova oslinila tačko. Sanjska knjiga je bila že stara in precej odrgnjena. Deklici se je zazdelo, da jo v tejle hiši pogosto prebirajo. - Kaj se ti je sanjalo, jo je vprašala lisica. Delfina se nikakor ni mogla spomniti, če se ji je kaj sanjalo. Lisica pa ni čakala njenega odgovora, ampak je nadaljevala: - Meni se je sanjalo o smrkavem otroku in da sem po suhem smučala. To pomeni … to pomeni … to pomeni … Z oslinjeno tačko je listala proti črki S in šušljala: s-s-s-s-s-s-s-smrkav, če je otrok … Aha, že imam: Preveč skrbiš za druge, premalo sama zase … Smučati po suhem: nekoga boš učil, kako naj umno živi.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko