Portreti VB

  • dsc_0317
    Mojca Mihelčič

Mojca Mihelčič – kolumnistka v Ventilatorju besed

Vladimira Rejc | 24.3.2009 | Komentarji 0

Mojco Mihelčič sem spoznala pred dvema letoma. Povabila sem jo h knjižnemu projektu in prijazno je sprejela sodelovanje. Takoj se mi je zdela zanimiva, posebna, ustvarjalna. Danes sva prijateljici, celo sosedi.

 

Najin pogovor o različnih vlogah, ki se zgodijo ženski v življenju, o ustvarjalnosti,

o uspehu, o moških, o otrocih … se je razvil v prijeten in dolg klepet.

 

Na začetku me je zanimalo, če lahko človeško ustvarjalnost delimo na žensko in moško.

Bi lahko komponentam ustvarjalnosti pripisali, da je lahko samo ženska? Katera bi to bila?

Moški so krasna bitja. Ampak povsem po pravici je razvpit njihov način razmišljanja in dojemanja sveta, ki se najlepše odraža s primerom iskanja po hladilniku. Pregledajo točno samo polico v višini nosu in če sira tam ni, ga po njihovem mnenju pač ni nikjer. Seveda jim ne smemo očitati lenobe; moško razmišljanje in doživljanje je pač ozko in natančno usmerjeno. Zato že v mladosti uspešno sestavljajo zapletene Fischer modelčke elektronskih igrač, kasneje pa dobivajo Nobelove nagrade in za žene supermanekenke.

 

Ženski možgani v hladilniškem primeru iskanja sira preiskujejo vse police, zraven tuhtajo še, kaj bodo jedle poleg, pa kaj bodo jedle, če ne najdejo sira, pa kaj bodo drugi jedli, če ga bo premalo za vse, zraven mrmrajo glasbo z radia, ugotavljajo, kdaj in po kaj bo treba naslednjič v trgovino, v hladilniku opazijo še jajca in preverijo njihov rok uporabe, ker mogoče bi pa spekle muffine za tisti obisk … uh, kdaj že … uf, ne čez vikend, je treba na obiske, se pravi kupit darilo za … Aha, evo, sir je že tukaj. Skrit za odprto pašteto in praznim kartonom preminulega jogurta.

 

Ženske dojemamo širše, zato lahko počnemo več stvari hkrati. A ker nam družbena vloga ne dopušča izoliranja časa in prostora za ustvarjalnost, pač z levo roko kuhamo kosilo, z desno pa rišemo osnutek nove torbice. In ker je včasih z desno roko treba še koga pobožati in pospraviti tiste prazne jogurtove kartone, čisto prevečkrat zmanjka časa in prostora, da bi se tista torbica zrealizirala v otipljivo čudovitost.

 

Po mojem mnenju in izkušnjah je ženska energija tista, ki zaradi širšega in sočasnega razmišljanja ter opazovanja okolice že v osnutek ideje vplete več elementov. Pravzaprav je že v zametku ideje upoštevanih več vidikov končnega izdelka:

namen uporabe in praktičnost (večfunkcionalni izdelki, ki olajšajo življenje),

spoštovanje ohranjanja narave (ekonomičnost izdelave ipd.),

estetika,

način uporabe in shranjevanja,

(čim manjša) zahtevnost vzdrževanja,

sočutje (katerega posledica je nižanje cene končnega izdelka) …

 

… ob vsem tem ženskice pazimo še na:

faktor preživetja, torej narediti ne preveč ozko specifičen izdelek, da ga bo trg sprejel, in racionalizacijo. Čas je, žal, denar, v glavi pa kup nadaljnjih idej za nove izdelke … Vmes pa šop položnic.

 

Pod črto: ženski ego ne potrebuje toliko dokazovanj in potrditev kot moški, zato nam ob koncu ustvarjanja večkrat kot njim zmanjka časa za realizacijo, zmagoslaven zaključek projekta in zaslužen počitek, beri počivanje na lovorikah.

(Izjeme so seveda dovoljene – in tudi sama bi z največjim veseljem bila ena taka lušna izjem(nic)a, ki bi se lahko vsak dan izolirala v ustvarjalni kotiček in prišla dol šele, ko bi me nekdo povlekel k večerji ali dostavil zlikano perilo. Ampak kaj ko bi bile bluze zapeglane kot origami.)

 

Koliko socialno okolje in biološka poslanstva – po tvojem mnenju – vplivajo na žensko ustvarjalnost?

Po mojih izkušnjah je prvi pogoj za ustvarjalnost omejenost, drugi pa radovednost. Če imaš zadovoljene vse potrebe, ni potrebe po izumljanju novega/boljšega/lepšega. Če nisi radoveden, pa si zadovoljen pač s tistim, kar je pred teboj.

 

Biološko poslanstvo pa je zajeto že v prejšnjem odgovoru glede ženskega dojemanja sveta, ki – ob kimajočem konsenzu družbe – hkrati ustvarja, tolaži, kuha in se šminka.

 

Ženska ustvarjalnost v svetu, v Sloveniji?

V razvitih deželah bolj, v manj razvitih manj, pri čemer se Slovenija opazno, ampak počasi premika.

Kot so v Skandinaviji povsem običajni gospodinjci, ki sprehajajo otroške vozičke, medtem ko žene uspevajo v službi, drugje ženske še »padajo po stopnicah«, če kosilo ni skuhano ob dogovorjeni uri. Z buško pa je težje kreativno razmišljati.

 

Kakšnih hudih omejitev ne vidim, opazne stimulacije pa tudi ne. Kot za vse v življenju se je treba najprej sam pomatrat, ko si na pravi poti, pa gre že laže.

 

Zakaj so muze ženskega spola?

Ker so pesniki in pisatelji moški. Vsaj šolski učbeniki pravijo tako. Glede na to, da imajo muze nekako bolj zgodovinski okvir, sklepam, da so umetnost udejanjale/ubesedovale manj pogumne in bolj občutljive duše, ki so se v pomanjkanju resnih življenjskih problemov zatekale v domišljijo in posledično ustvarjalnost. Mame so jim medtem kuhale kavo in rihtale randije s hčerkami prijateljic.

 

Sicer pa je muza čisto verjetno pri katerem od ustvarjalcev v moški podobi, a je zaradi družbenih predsodkov popredalčkana v ustreznejšo žensko obliko.

 

Podoba ženske ustvarjalke, ki ne ustvarja le za razvedrilo, ampak za preživetje …

Ker si ustvarjalnosti ne moreš zapovedati, je ustvarjalnost za preživetje verjetno večno uravnoteževanje kvalitete in kvantitete in takšna služba zna biti hudo naporna. Sploh, ker ima zaposlena ustvarjalka verjetno na zalogi vedno kup idej, ki pa jih zaradi finančnega rizika ali področja dela ali zahtev naročnikov ne more realizirati.

 

Če ima finančno kritje in ni odvisna od števila projektov ter dotoka svojih idej, pa je to najboljša služba na svetu.

 

Kako uskladiti družinsko, partnersko in poklicno življenje?

Ustvariti doma ozračje, kjer si deležen iskrene podpore. V to vmešati dobro organizacijo, poenostavljanje rutinskih obveznosti, ki kradejo življenje (nakupovanje, pospravljaje, kuhanje, položnice …) in ne pozabiti na redne družinske pogovore.

 

Kakšno je tvoje mnenje o lepotnih tekmovanjih in o lepotnih operacijah?

Verjamem, da vsak dela to, kar se njemu zdi najbolje zanj. Kar se mene tiče pa – na sebi me moti ogromno stvari, a sem se za večino od njih uspela prepričati, da me delajo zanimivo.

 

Se ti zdi, da sta lepota in ženska ustvarjalnost pomembni za uspeh?

Pred časom sem prebrala strokovni članek na temo lepote. V njem je pisalo, da so v skladu z raziskavo lepi otroci že v mladosti 12-krat bolj hvaljeni in vzpodbujani kot njihovi »običajni« vrstniki. Uf!

 

Zunanji videz je prva in najbolj prepoznavna informacija oz. lastnost o človeku, katerega ostalih lastnosti še ne poznamo. Žal je nekaterim (ups, večini?) to zadostna informacija, da se odločijo človeka spoznati globlje oziroma se odločijo, da ga ne želijo spoznati.

 

Velik del ustvarjalnosti je povezan z estetiko, torej so njeni ustvarjalci in uporabniki ljudje, ki cenijo videz. Kljub temu da naj bi bili umetniki »globlji«, je zlasti med moškimi ustvarjalci opaziti večjo težnjo po lastni lepoti. Ko zdaj razmišljam, se mi prav zares zdi, da si moški ustvarjalci – ne glede na siceršnje nagnjenje – bolj prizadevajo za lastno lepoto. (Morda pa imajo le več časa, ker ne bdijo med lonci, likalnikom in ločevanjem odpadkov …?)

 

Sicer pa predvidevam, da bo v prihodnje prihajalo do večje ločitve na tiste, ki bodo na vsak način želeli ohraniti mladost in popolnost, in tiste, ki se bodo namenoma odrekli tej bitki in vlagali v notranjost.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko