Vizualna umetnost

  • kseija_baraga1
  • ksenija_baraga1

Obisk razstave ČIPKAste vezi

Živa Kovačević | 29.8.2016 | Komentarji 0

Slovenski etnografski muzej

 

Čipka je eden izmed najprepoznavnejših obrtniških in umetniških simbolov Slovenije. Definicija pravi, da je čipka samostojna luknjičasta tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti. Čipka se je, tako kot vsaka živa umetnost, spreminjala skozi čas in še vedno se. Čipka izraža okus posameznika, oziroma ustvarjalca, kulturno okolje in se spreminja glede na namembnost. Dediščina slovenske čipke se začenja z izdelovanjem klekljanih čipk, ki so predstavljale dopolnilno preživetveno dejavnost v revnejših rudarskih in hribovskih kmečkih krajih. Danes vemo, da je izdelovanje čipke dolgotrajno delo, ki ga uvrščamo med zvrst tradicionalne in moderne umetnosti.

 

Na razstavi je jasno vidno, da si dediščina in moderni izraz podajata roke. V našem prostoru čipko dojemamo kot pomemben del naše kulture in tudi kot izhodišče k ustvarjanju edinstvenega izraza, ki se pojavlja v modi in drugih vejah umetnosti. Najprej bi rada izpostavila moderne tvorbe, ki kažejo na vpeljevanje tradicije v sedanji čas in prostor.

 

Na razstavi so predstavljene obleke, modni dodatki, dekoracije in inštalacije, narejene iz čipk ali drugih podobnih tehnik, ki jih lahko prištevamo k modernemu razvoju čipke. Svoje izdelke predstavljajo tudi študentje, ki izpostavljajo nove in inovativne pristope k izdelavi čipke. Izdelki so rezultati samostojnega razvoja moderne čipke. Svoje projekte so predstavljali študentje različnih fakultet s tekstilnimi študijami. Med posamezniki, oblikovalci in umetniki se pojavlja tudi razumevanje čipke kot izraznega medija in končnega izdelka, namenjenega prodaji.

 

Najbolj so mi v oči padle obleke, narejene iz čipk in zanimivi modni dodatki. Čipka lahko predstavlja resnično dovršen in lep izdelek. Klasično se nam ob besedi čipka zbuja romantični pogled na viktorijanske naborke in čipkaste zaključke oblek in rokavičk. Danes se je naš okus seveda spremenil v marsikaterem pogledu, čipka pa nam je še vedno pri srcu. Današnjim oblikovalcem zelo dobro uspeva vnašati čipko v urbano kulturo. Ovratničke, verižice in druge čipkaste dodatke lahko z lahkoto nosimo, brez, da bi izpadli čudaško ali starinsko. Eden najbolj živih primerov vključevanja čipke v moderen dizajn, je seveda Draž. Pletenine Draž predstavljajo biser slovenskih pletenih oblek, ki dajejo moderno čipkast videz.

 

Na rastavi je predstavljena tudi čipka, s katero se srečujemo vsak dan in se nam ne zdi več nič posebnega. To je moderno, čipkasto spodnje perilo. Vendar se je tudi čipkasto perilo razvilo iz tradicionalne, ročno izdelane čipke. Korenine ima torej v umetnostnem obrtništvu, ki ga je kasneje posvojila tekstilna industrija.

 

Eden zanimivejših delov razstave je del, kjer je prikazano koliko ur ali bolje rečeno tednov dela je potrebnega za ročno izdelavo majhne čipke. Zamislila sem se o nivoju potrpljenja in predanosti, ki ju do svojega dela izkazujejo čipkarji. Zdi se mi skoraj nepredstavljivo, da bi dneve in dneve izdelovala majhen prtič. Sedaj razumem, zakaj je moja babica vedno s takim zanosom poudarjala, da je nekaj ročno izdelano in nam z iskrami v očeh pripovedovala o izdelovanju čipke in gospeh, ki so izdelovale namizne prtiče. Zelo zanimiva je tudi uporaba čipke na stenskih slikah, oziroma stvaritvah. Na razstavi je predstavljeno delo večih ustvarjalcev, ki so se skozi čipko odločili posvetiti pozornost slovenskim drevesom. Zelo natančno so ustvarili podobe dreves in jih namestili v okvirje. Od daleč izgledajo kot narisane slike, saj je vezenje res drobno in izredno natančno.

 

V splošnem je razstava splet dediščine in modernega ustvarjanja. Zbirka čipk SEM sodi med največje tovrstne zbirke pri nas. V muzeju imajo eno stalno razstavo posvečeno čipki, razstava ČIPKAste vezi pa je začasna, razširjena in poglobljena razstava. Na tej razstavi so predstavljena tudi dela posameznikov, skupin in institucij, ki se ukvarjajo s čipko. Veliko del je iz zasebnih zbirk in predstavlja osebne predmete, na katere imajo lastniki čustvene spomine in navezave. Razstavo je spodbudila priložnost, ko poteka v Ljubljani 17. svetovni kongres mednarodne čipkarske organizacije OIDFA.

 

Več o razstavi izveste na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja in predvsem ob ogledu razstave. Ogled razstave bo možen do konca letošnjega leta.

Foto: Ksenija Baraga

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko