Literatura

  • jurij_paljk_dsp_jan09

Materin jezik

Tatjana Pregl Kobe | 26.3.2009 | Komentarji 2

Od leta 2000 slavimo lingvistično in kulturno raznolikost in večjezičnost. UNESCO je leta 1999 razglasil 21. februar za dan, posvečen skrbi za materin jezik. Na svetu je po zadnjem štetju približno 6912 govorjenih jezikov. V Evropi je 80 avtohtonih evropskih jezikov, vendar je priznanih samo 23 uradnih jezikov, vključno s slovenščino.

Skrb za lasten materin jezik, ki se ga otrok nauči, je jezik njegovih staršev. Materin jezik je gonilo ohranitve naše dediščine in predvsem razvoja človeštva. Praznovanje materinega jezika v Sloveniji še ni v polnem zagonu, kjer je slovenščina uradni jezik, materina jezika pa sta tudi italijanščina in madžarščina. Ogroženo je okrog 50 evropskih jezikov, na srečo slovenščina še ni, zato moramo slovenski jezik negovati. Slovenci smo kot majhen narod skozi stoletja ohranjali in ohranili naš materin jezik, zato je lepo, če znamo pokazati svoje spoštovanje in ljubezen do svojega edinega materinskega jezika – slovenščino. Lepo je, če se zavedamo pomena pravice do izražanja svojih misli v materinem jeziku, in smo ponosni na svoj jezik.

Dejstvo je, da jezike govorijo ljudje, ne pa države ali dežele. V večini držav govori več kot en jezik precejšne število njihovih prebivalcev, v nekaterih državah pa imajo več kot en uradni jezik. V prizadevanju za varstvo in razvoj jezikovne dediščine Evrope je Svet Evrope sestavil Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Namen te listine je zavarovati zgodovinske regionalne ali manjšinske jezike v Evropi ter razvijati kulturno izročilo in dediščino. To pomeni spoštovati in spodbujati uporabo teh jezikov v javnem in zasebnem življenju, tako v izobraževalnih kot upravnih ustanovah. Znamo ceniti svoj materin jezik? Vedno bolj bi se morali zavedati pomena izražanja v materinemu jeziku, biti pozorni na možno diskriminacijo ljudi zaradi jezika ter upoštevati pomembnost tako jezika kot medkulturnega izobraževanja.

Mednarodni dan materinega jezika poudarja enako veljavo vseh jezikov. Vsak pomeni edinstven odgovor na različnost življenjskega okolja, v katerem živimo ljudje, in je živa dediščina, ki jo je vredno ohraniti.

Slovenski jezik je kot državni jezik praznoval lani deset let. Tudi s spremembami v Evropi, z integracijskimi in globalnimi procesi, se spreminjata vloga in položaj slovenskega jezika. Z vstopanjem v Evropsko zvezo postaja slovenščina eden izmed evropskih delovnih jezikov, pa tudi politični, gospodarski in kulturni jezik. Načelo Evropske unije, da so vsi jeziki članic enakopravni, prinaša tudi Slovenkam in Slovencem v zvezi z njihovim materinim jezikom nove naloge, saj se bomo morali še bolj posvetiti izobraževanju prevajalcev. Slovenski poslanci v EU bi morali med prvimi širiti lepoto našega jezika, ki je v svetu nekaj edinstvenega, posebnega.

Materinščina je prvi jezik, ki ga človek osvoji, zato se bo lahko najgloblje izrazil in najspretneje sporazumeval ravno z domačo besedo. Urad za slovenski jezik ob tej priložnosti opozarja predvsem na čedalje večje zapostavljanje slovenščine kot materinega jezika. Kljub dejstvu, da je čedalje večji poudarek na učenju tujih jezikov, imamo Slovenci v vedno bolj globalizirani informacijski družbi možnost za obstoj in uveljavljanje svojih interesov le, če smo hkrati trdno vraščeni v lastno okolje in njegovo kulturno izročilo. Ob poplavi vseh mogočih tujk, vstopanju v EU in problemih, ki jih imajo naše manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, bi se morali vse bolj zavedati pomembnosti materinega jezikaje in imeti bolj spoštljiv odnos njega.

 

Ob dnevu materinščine se spomnimo na zgodovino svojega maternega jezika, na vse velike slovenske besede in na izobražence, ki imajo neprecenljivo zaslugo za njegovo ohranitev. Pri počastitvi tega dne so v Društvu slovenskih pisateljev sodelovali Marina Cernetig, Janko Ferk, Marko Kravos, Franc Merkač, Jurij Palk in Aleksij Pregarc, pogovor pa je vodila Cvetka Bevc.

Komentarji

  1. blaz | 12.6.2009, 13:17
    ali je pravilno materin jezik (ki ga ima mati v ustih) ali materni jezik?
  2. Pika | 11.10.2016, 12:42
    Odličen članek. Kaže tudi, da se zamejci bolj zavedajo pomena materinščine kot mi. Na naši strani so napisi na trgovinah angleški, imena firm so angleška, otrokom dajemo vse bolj nenavadna imena, ki nimajo nobene povezave z našo tradicijo, prej so odraz ameriške kulture, ki sili iz ekranov in izložbenih oken... Še čudno, da ob sinu Kenu ne damo hčerki ime Barbie. Na univerzah želijo vpeljati predavanja v angleščini, ker naj bi bili potem bolj konkurenčni. Založbe izdajajo slabe prevode slabih knjig, saj se denarja za lektorje ne splača trošiti, prevajalci pa so plačani slabše od bolgarskih delavcev v luki Koper - zakaj pa bi jih plačali, če pa stric google lahko vse prevede. In knjižnice, ki naj bi skrbele za bralno kulturo, te zmazke kupujejo, ker je njihovo delovanje odvisno od številk - ni važno, kaj je na policah, ministre zanima le, koliko je bralcev in kakšna izposoja. Slovničarji si izmišljujejo pravila, ki nimajo temeljev v govorici ljudi. Tako ne smemo več reči Izolani, slovnično pravilno naj bi bilo Izoljčani. Kaj, ko bi raje vso skrb namenili temu, kako otrokom približati lepoto jezika, v katerem lahko pišemo tako lepe pesmi, da sežejo do globin srca in v katerem lahko povemo: Midva se imava rada - kar v drugih jezikih ni mogoče. Kako lepo je prebrati izvesek nad trgovino, kjer piše Puhek, pa takoj veš, da v njej ponujajo nekaj mehkega in toplega. Na kaj pa nas spominjajo napisi Špar, Mercator, DM, H&M, McDonald's, Leclerc? Da bomo slej ko prej prišli pod mrzel Tuš! Morda se bomo še dvakrat obrnili v postelji in bo naša dežela razprodana, v trgovinah, šolah in v uradih pa bomo morali govoriti vse kaj drugega, le slovensko ne.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko