Poezija

  • philip-larkin-corbis_2

Philip Larkin: Mati, poletje, jaz

Vladimira Rejc | 25.3.2019 | Komentarji 0

Moja mati, ki mrzi nevihte,

vzdigne vsak poletni dan in sumničavo

ga iztrese, če se tam niso pritajile

kakšne grozno temne jate oblakov;

ko pa se avgusta vreme obrne

in začne deževati in krhka slana

ostri zrak, ki so ga zapustile ptice,

poletna zaskrbljenost ji skopni z obraza.

 

In jaz, njen sin, čeprav rojen poleti

in ljubeč poletje, se počutim vendarle

lahkotneje, ko listje odpada;

Prevečkrat so poletni dnevi

podobe popolne sreče zde,

ne morem se z njimi soočiti: čakam

čas manj drzen, manj bogat, manj jasen:

jesen je bolj prikladna.

(Philip Larkin: Visoka okna, Beletrina)

 

Drage bralke, dragi bralci, lahko nam pošljete na vladka@ventilatorbesed.com svojo pesem, ki ste jo ustvarili ali pesem avtorice (avtorja) pesmi, ki vam je najbolj blizu.

Veliko poetičnih užitkov!

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko