Poezija

  • galaksija01_0

Rumi je hrepenenje, trpljenje, modrost in ljubezen

Jani Urbanc | 31.7.2009 | Komentarji 0

 

Kdor ga sreča v njegovih pesmih, lahko najde Sebe, Smisel in Pot Domov.

 

Religija Ljubezni, dragi, vedi,

ljudi na verne in neverne

ne ločuje.

Ljubezen vse prežema. (prevod Jana Gogala Mali)

 

 

Sem prosil Modrega,

naj mi izda skrivnost sveta.

Je nežno mi zašepetal:

“Utihni, o skrivnosti

govoriti ni mogoče.

Odeta je v tišino.”(prevod Jana Gogala Mali)

 

 

Začetek, ki je misel,

poišče konec v dejanju.

Sadeži so najprej v naših mislih,

resnično vidni so šele na koncu.

Ko vaše delo je končano

in posadili ste drevo,

šele ko uzrete dozoreli sad,

preberete prvo besedo. (prevod ju)

 

 

 

V prelepem sadovnjaku,

polnem dreves in sadja,

vinske trte in zelenja,

sedi miže in z glavo na kolenih Sufi,

globoko poglobljen v mistično meditacijo.

»Zakaj,« ga vpraša drugi, »ne opaziš

teh znakov Boga, ki te milostno obkrožajo

in nam jih kot dar ponuja,

da se zastrmimo vanje?«

»Te znake,« mu odvrne, »nosim v sebi.

Zunaj so le njihovi simboli.«(prevod ju)

 

 

 

Srce tako je majhno,

nevidno skoraj.

Kako lahko si tolikšne tegobe

vložil vanj?

“Glej,” rekel je,

“še manjše tvoje so oči,

pa zrejo ves ta svet.”(prevod Jana Gogala Mali)

 

 

 

Božja ljubezen neti

naše hrepenenje po Bogu.

Njegova privlačnost pritegne vse, ki iščejo,

na Pot.

Se prah dvigne brez vetra?

Mar ladja plava brez morja?

 

 

O srce, če zaznaš kakšno razliko

med veseljem in žalostjo,

boš raztrgano na dvoje.

Morda si želiš sladkih okusov,

a Ljubljeni ti šepeta: »Bodi brez želja!«

O, življenje ljubimcev leži v smrti:

ne boš osvojil srca Ljubljenega,

dokler ne izgubiš svojega.

 

 

Nekdo vpraša: »Kaj je Ljubezen?« Bog odgovori:

»Zvedel boš, ko boš sebe izgubil v Meni.«

 

Religija Ljubezni objema vse druge religije:

za ljubeče je edina religija, edina vera, Bog.

 

Tisti glas, ki je izvor vsakega klica in zvoka,

je, resnično, edini Glas.

Ostalo so samo odmevi.

 

Preroki in verski učitelji so kot znaki ob poti,

da vodijo duhovne popotnike,

ki se izgubijo v puščavi.

Tisti, ki so se združili z Bogom,

ne potrebujejo ničesar drugega

kot svoje notranje oko in božansko svetilko vere.

Ne potrebujejo znakov niti ceste,

po kateri bi potovali.

Oni sami postanejo znaki drugim.

(prevodi ju)

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko