Poezija

  • juan_0

Pesmi Juana Ramona Jimeneza

Ventilator besed | 20.12.2016 | Komentarji 0

Dnevnik o pesniku in morju

Morje
Ena sama točka!
Da, morje, kdo bi bil
kakor ti, vsak trenutek različen,
kronan z nebesi v svoji pozabi;
morje močno - brez padcev!
morje jasno
- s hladnim srcem in večno dušo -
morje, trmoglava podoba sedanjega.
(prevedel: Niko Košir)

Juan Ramon Jimenez: Nebo

Bilo si skrito v moji pozabi,
nebo, in bilo si
samo nejasna svetloba,
ki so jo videle - brez imena -
moje trudne nebrižne oči.
In prikazyalo si se popotniku
med lenimi in obupanimi besedami
kakor v kratkih, ponavljajočoh se lagunah,
sredi pokrajine z vodo, ki jo vidiš v sanjah...

Danes sem te dolgo gledal
in vzdigovalo si se vse više do svojega imena.
(prevedel Jože Udovič)

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko