Poezija

  • belicic

Vinko Beličič: September

Ventilator besed | 6.2.2017 | Komentarji 0

Umreti,
ko so drevesa umita in zemlja napojena,
ko oblaki oddahnjeni modrijo daljne griče,
ko vrabci srečni v lužah se škrope,
ko je divjad od žeje potešena,
ko gmajna vedra gleda si v obličje,
ko v grozdje sok najslajši gre.

Umreti, ko ni več muk, in svet sproščen drhti
in mi september lega na oči.


(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije 20. stoletja, Študentska založba, Beletrina, 2006)

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko