Poezija

  • josip

Josip Osti: Plod ljubezni

Ventilator besed | 14.2.2017 | Komentarji 0

V naročju držim nenavadno žival.

Napol je mačka, napol podgana. Sivo-

bela. Ušesa so brez dlak. Tudi

dolgi, tenki rep. Nedvomno plod

ljubezni. Plod dolgih tomajskih

zimskih noči. V katerih zaljubljenci

pozabljajo na sleherno razliko in

sleherno sovraštvo prednikov. Ko

vlada le en bog - razuzdani eros.

V tem ni nobenega čudeža, ker je

ljubezen samo čudež, večji od vseh

čudežev. V naročju držim nenavadno

žival. Spušča glasove, ki niso ne

mačji ne podganji. Ljubim jo in

zdi se mi, da tudi ona ljubi mene.

 

(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije 20. stoletja, uredil in izbral Peter Kolšek, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, 2006)

 

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Josipa Ostija poznate? Imate radi poezijo? Jo berete?

Sami ustvarjate? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko