Poezija

  • svetlana_makarovic

Svetlana Makarovič: Pesmi v slovo

Ventilator besed | 27.2.2017 | Komentarji 0

Se srečamo, razidemo -

mogoče za vselej.

A preden greš, kaj lepega

mi za slovo povej.

 

Ta pesmica naj bo v spomin

na najine najlepše dni.

Čas je, da se razideva.

A če spomin kdaj zaboli,

naj ga čimprej odplavi čas,

naj ga zamenja kakšen nov

ljubeče nasmehljan obraz.

 

Zdaj se spočij, izmučeno srce,

zdaj se spočijte, zdelane roke.

Zaprte so utrujene oči.

Le moja drobna lučka še brli.

 

Mar prav zares odšel je tja, v neznano?

Kako je mogel, ko smo mi še tu...?

Nositi moramo vsak svojo rano

molče, da mu ne zmotimo miru.

 

Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš.

Kajne, sedaj te nič več ne boli.

A svet je mrzel, prazen, opustošen

za nas, odkar te več med nami ni.

 

Ne joči več. Obriši si solze.

On je že onkraj groze in trpljenja.

Ne moti mu miru - ne joči več,

najhujše breme breme je življenja.

 

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi v slovo, izpod peresa Svetlane Makarovič poznate?

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko