Poezija

  • srce_2

Tone Pavček: Srce

Ventilator besed | 20.4.2017 | Komentarji 0

V srcu, če je pravo, je zmeraj prostora

za mnogo (tisoč in več) lepih stvari,

ki jih ljubiti mora

vse, kar živi.

 

Vanj pridejo čez dolgo ali pri priči

kot sonce v sončnico,

kot žarek v žarnico

trate in trte, drevesa s ptiči

in kakkšno samotno brez njih,

in vetra dih,

vanj se naseli že čisto zarana

mama

in oče tudi, če se ravno potrudi,

potem pa pride nekega dne

v to srce

deklica, bog ve od kod in zakaj

k tebi poslana.

 

Za njo je prostor v srcu poln

in čudno vznemirjen,

kot da prišlo je z njo

vate celo vsemirje.

 

In potem krožiš, zvezda med zvezdami,

nad hišami, polji, nad cestami,

krožiš kakor brez težnosti,

a poln nežnosti...

(Tone Pavček: Majhnice in majnice, Miš založba, 2009)

 

Drage bralke, dragi bralci, zakaj imate radi poezijo?

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko