Ventilator besed | Kultura | Poezija | Kajetan Kovič: Dežela mrtvih

Poezija

  • kajetan_26

Kajetan Kovič: Dežela mrtvih

Ventilator besed | 7.6.2018 | Komentarji 0

Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomenijo dežele? Kakšna potovanja vas privlačijo? Poetična potovanja? Slikarska potovanja? Razmišljate o daljavah? Bližinah? Deželah mrtvih?

Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com

Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com

 

Kajetan Kovič: Dežela mrtvih

 

Smrt me bo vzela za točaja.

Bel paž bo stopil v temni dvor.

Zašla bo slika tega kraja.

Njegova teža in napor.

 

O, prostor, lep in enostaven,

o najbolj tiha od tišin.

O čas, za zmeraj vodoraven.

Prosojna godba korenin.

 

Dve roki, položeni v spanje.

V neslišno lesketanje zvezd.

V doslej neznano praznovanje.

K sencam šentjanževih nevest.

 

V rastlinsko noč, kjer so objete

na svetu ločene stvari.

Kjer skoz velike bele cvete

neponovljivi dež šumi.

 

Kjer teža lovorovih vencev

ne bega prostega duha.

Kjer pada v beli mir studencev

bežeča voda iz gora.

(Kajetan Kovič: Labrador, Založba Mladinska knjiga)

 

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Kajetana Koviča vas najbolj privlačijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko