Poezija

  • menart_4

Janez Menart: Pesmi štirih

Ventilator besed | 1.10.2018 | Komentarji 0

Drage bralke, dragi bralci,

kaj vam pomeni poezija?

Poezija je bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Tisto neizrazljivo "nekaj" se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in možgane v drugo srce. A dveh enakih src ni na svetu. Zato je pesem pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik, in je pretežno le vzgib za sprostitev in usmerjanje bralčevega notranjega življenja. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da ne more zastareti.

(Janez Menart: Pesmi štirih, Cankarjeva založba, 1998)

 

JAZ

Pred ogledalom nem stojim

in v tujca pred seboj strmim.

 

Kot da zrem prvič ta obraz,

vprašam ga: Si ti res jaz?

 

 

Zamišljeno me zro oči

in vprašajo: Sem jaz res ti?

 

In trezno pravi mu moj jaz:

Jaz nisem ti, ti nisi jaz;

 

jaz sem le jaz, ki se mi zdi;

in  ti si jaz le za ljudi;

 

a pravi jaz je dan za dnem

uganka meni in ljudem.

(Janez Menart: Pesmi štirih, Cankarjeva založba, 1998)

 

Janez Menart: Alegorija

 

V roki svinčnik, list pred mano.

Luna, zvezde, mrak in mir.

In neslišno, kakor misli,

leze muha čez papir...

 

Leze, leze čez vrstice,

leno leze preko njih;

kruha išče - kaj jo briga

iz srca napisan stih!

(Janez Menart: Pesmi štirih, Cankarjeva založba, 1998)

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko