Poezija

  • ciril_9

Ciril Zlobec: Drevo

Ventilator besed | 2.10.2018 | Komentarji 0

Jaz sem kakor osamljeno drevo

ob robu razviharjene ravnine,

šibak in sam, brez trdne korenine,

ki bi zagrizla se v peščeno dno.

 

Zaman iztezam veje pod nebo,

viharji me do sonca ne pustijo.

Rad bi do luči, pa me v mrak tiščijo

in s srdom me teptajo ob zemljo.

 

(Pesmi štirih: Kovič, Zlobec, Menart, Pavček, Cankarjeva založba, 1998)

 

Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem Cirila Zlobca: Drevo nadaljuje? Katere pesmi, izpod peresa Cirila Zlobca so vam najbolj blizu? Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com

Veliko ustvarjalnosti in poetičnih užitkov!

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko