Likovne impresije

  • temniker_bostjan
    Boštjan Temniker: Vidovtih, polikarbonat, les, 103 cm × 64 cm ×23 cm, 2006

Tehnologija v likovni umetnosti; Galerija Velenje, Velenje

Tatjana Pregl Kobe | 7.11.2009 | Komentarji 0

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile razprave in tudi razstave z vsebino prepletanja klasičnih likovnih zvrsti pogoste, sedaj pa jih je bistveno manj. Zato je Slovensko društvo likovnih kritikov v oktobru 2009 pripravilo zbornik in v Galeriji Velenje spremljajočo razstavo Tehnologije v likovni umetnosti, ki zajema različne vizualne prakse novejšega časa. Za pripravo razstave so v tem smislu svojim članom, selektorjem tokratne razstave, predlagali vsebinsko shemo, ki bi omogočila pregled najnovejšega dogajanja na področju vizualnih umetnosti v Sloveniji. Predlagali so predstavitev že uveljavljenih avtorjev in mlajše, manj znane ustvarjalce z različnimi izobrazbenimi profili, s poudarkom na likovnih kvalitetah in njihovo analizo v razmerju med tehniko in avtorskim izrazom.

 

Strokovna besedila, nastala na osnovi produkcije novejše umetnosti, opisujejo interaktivnost klasičnih likovnih področij, kot so slikarstvo, risba, grafika, kiparstvo, z nekoliko mlajšimi, kot je fotografija, grafično in industrijsko oblikovanje in podobno, ter novejšimi, kot so video, računalniška in medmrežna umetnost v vseh oblikah. Na razstavi je 15 selektorjev izbralo in predstavilo 34 avtorjev, kustosa razstave pa sta bila Mario Berdič in Milena Koren Božiček.

 

Boris Gorupič, predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov, je poleg uvoda v spremljajočo publikacijo v besedilu Izvirnost sloga in tehnike, kjer v študiji o umetniškosti fotografije kot osrednja oseba nastopa Roberto Kunsterle. O Sašu Vrabiču, predstavniku generacije mladih umetnikov, ki se je oblikovala v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki očitno označujejo in istočasno vrednotijo tehnične pridobitve iz digitalne tehnologije (tako iz podob medmrežja kot iz množičnih medijev nasploh), je zapis prispeval Aleksander Bassin. Mario Bedrič je predstavil mariborski Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), ki zaradi svoje vsebinske večplastnosti, prepletanja multimedijskih zvrsti in široko zastavljenih ciljev prerašča pomen lokalne in celo nacionalne prireditve. Damir Globočnik je predstavil (fotografski) konceptualni pristop Bojana Salaja in unikatni (fotografski) princip Primoža Breclja, pri slikarju Petru Štrovsu, ki uporablja orodja klasičnega slikarstva in zaupa v aktualnost slike, pa več njegovih ciklov. Milček Komelj je v študiji Trije izraziti slovenski likovni umetniki pisal o delih Draga Tršarja, Emerika Bernarda in Jane Vizjak. Milena Koren Božiček je predstavila oblikovalki Kajo Avberšek in Lidijo Pritržnik, posebej pa še slikarja, kiparja in arhitekta Boštjana Temnikerja. Primož Lampič, ki je predlagal kiparja Boštjana Drinovca, katerega značilna umetniška dela so bila na razstavi zelo dobro prikazana, žal predloga ni dopolnil z besedilom. Maja Marinkovska poleg besedila F(u)tile Machines piše o Danilu Jejčiču in o njegovem fotografskem raziskovanju površin, ki umetnika nagovarjajo s svojo zgodbo, teksturo ali barvo. Lev Menaše je pisal o Grupi Junij, v veliki večini zbrani leta 1970, in o neodadaizmu, o blagovni znamki BelaBela, ki sta jo na osnovi delovnih izkušenj in praks ustanovili Jana Mršnik in Vesna Štih pa Nuša Podgornik. Sarival Sosič je v daljšem besedilu predstavil Vesno Čadež, Arneta Hodaliča in Pšeno Kovačič, avtorje, ki se vsak na svoj način ukvarjajo s podobami sveta, v besedilu Ujeta v steklo pa kiparko Polono Demšar in njen skrivnostno zamaknjen avtoportret. V besedilu Pet slik, pet stekel ali dvigalo za enega, ki govori o vizualni umetnost Arjana Pregla, likovna kritičarka Barbara Sterle Vurnik izpostavi dialog med slikarskim ciklom več luči – pet majhnih platen predstavlja pet majhnih stikal – in videom Pritiskovalec gumbov, s katerim slikar dokazuje, da gresta z roko v roki naprej po poti umetnosti. Igor Španjol je predstavil dela Blaža Zupančiča, fotografa, ki ga privlačijo protislovja sodobnega življenja. Poleg predstavitev zadnjih aktualnih del treh avtorjev (Klemen Brun, Gorazd Krnc, Jure Poša), za katere sem tudi prispevala besedila, so bila na razstavi tudi dela naslednjih avtorjev: Tone Demšar, Matej Košir, Vojko Pogačar, sonDA, Rudi Uran, Blaž Zupančič, Tone Demšar, Enver Kaljanac, Blaž Erzetič, Ksenija Baraga, Andrej Kamnik.

 

Razprave na osnovi produkcije novejše umetnosti opisujejo interaktivnost klasičnih likovnih področij, kot so slikarstvo, risba, grafika, kiparstvo, z nekoliko mlajšimi, kot je fotografija, grafično in industrijsko oblikovanje ipd., ter novejšimi, kot so video, računalniška in medmrežna umetnost v vseh oblikah.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko