PiSanja

  • medo_z_ovratnicojpg

Kako svet vidi medved?

Tea Černe | 16.4.2019 | Komentarji 0

Ali ste se že kdaj vprašali, kako svet vidijo živali v divjini? Na primer medvedi? Na Oddeleku za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete so izvedli zanimivo raziskavo »Kako svet vidi medved?« Medvedu, ki so ga preučevali, je ime Krpan. Star je bil šest let, tehtal je 149 kg, in bil v odlični telesni kondiciji. Poleti 2017, v času poteka raziskave, se je gibal na območju vojaškega vadbišča Poček, ob železniški progi in na Javornikih.


Kako je potekala raziskava? »V ovratnici je bila vgrajena kamera, ki je snemala, kar je medved videl.
Kljub temu, da smo poskusili zaobjeti čas, ko je medved že/še aktiven, je na večini posnetkov počival. Sicer pa je največ časa hodil in vohal po tleh - iskal je hrano. To nam veliko pove o pomenu voha in hrane za medveda. Posebej prijetno nas je presenetilo, da smo uspeli posneti preganjanje in igranje z medvedko, ki je na koncu vodilo do parjenja. Posnetih je bilo 35 dni življenja medveda Krpana. Začelo 20. junija 2017 in končalo 24. julija 2017, ko je ovratnica programirano odpadla. Kamero smo nastavili, da je posnela dva deset sekundna posnetka vsakih 5 minut od 4.30 do 7.30 zjutraj ter od 19:00 do 22:00 zvečer. Snemala je torej 2x na dan(zjutraj in zvečer), po 6 ur dnevno na 5 minut; vsak dan je posnetih 148 posnetkov, vsega skupaj je zbranih 5180 posnetkov. Prav to obdobje snemanja znotraj 24 urnega ritma smo izbrali, ker so zjutraj in zvečer medvedi praviloma še aktivni (dan namreč največkrat prespijo, saj smo tedaj aktivni mi – ljudje), obenem pa je dovolj svetlo, da so snemanja s kamero sploh mogoča, « menijo izred. prof. dr. Klemen Jerina, vodja raziskave na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire in sodelavca dr. Dejan Bordjan in dr. Vera Zgonik.


Kakšen je namen raziskave? »Rjavi medved in druge vrste velikih zveri so se v več delih Evrope po tisočletju nazadovanja zadnja desetletja pričele vračati, poseljevati nekdanja območja razširjenosti in številčno naraščati. V Sloveniji, isto velja tudi za praktično celotno Evropo, ni prave divjine. Zato so stiki med ljudmi in velikimi zvermi neizbežni, ti pa se prepogosto končajo s konflikti. Konflikti so tako čedalje pogosteje prepoznani kot ključna grožnja prihodnjega ohranjanja zveri v krajini, ki ji vlada človek, ob čemer se nedotaknjena območja krčijo. Za obvladovanje konfliktov je potrebnega veliko znanja in tudi sodelovanja lokalnega prebivalstva. Dobre rešitve pogosto temeljijo na globokem razumevanju vzrokov nastanka konfliktov – s strani živali, torej na razumevanju njihovega vedenja. Znanja o vedenju so seveda pomembna tudi sama po sebi, z vidika poznavanja vrst in končno tudi potešitve naše raziskovalne radovednosti«, ugotavljajo dr. Jerina in sodelavca. »Zadnje desetletje so številne raziskave medveda temeljile na GPS telemetrijskih  spremljanjih, ki so odstrle povsem nove razsežnosti predvsem s področja ekologije vrste. S takšnimi raziskavami imamo na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete bogate izkušnje in izvrstne rezultate, tudi v svetovnem merilu. V aktualni raziskavi pa prvič preskušamo tehniko, ki klasično telemetrijo nadgrajuje z neposrednim vpogledom v svet, kot ga vidi medved. Posnetki s kamer namreč omogočajo opazovanja vedenja medvedov tekom njihovega življenja – opazovanje njihovega hranjenja, počitka, reakcij na razne spremembe okolja, morda tudi na bližino človeka, ali pa drugih medvedov. Kot taki bodo po pričakovanjih dodatno odkrili intimne podrobnosti iz življenja medvedov, katerih poznavanje je večplastno pomembno, « ugotavlja dr. Klemen Jerina.


Še nekaj zanimivosti: Krpana so verjetno videli med vojaško vajo na Počeku in zaradi njega prekinili vajo. »Čistil« je povožene živali iz železnice, med drugim jelena. Obiskal je tudi skrivališča narkomanov.


Kdo sodeluje pri raziskavi? Oddelek za gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri v okviru Biotehniške fakultete (Univerza v Ljubljani), ter Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije, ki sta izvedla odlov medveda.


Raziskava je potekala v okviru projektov EU Life DinAlpBear - Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah ter Programskega financiranja raziskovalne skupine Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri P4-0059.


Sredstva zanjo so prispevali Evropska komisija,Ministrstvo za okolje in prostor RS in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko