PiSanja

  • stari

Ob svetovnem dnevu starejših

Ferenc Godina | 1.10.2015 | Komentarji 1
Za vsakim praznikom in praznovanjem je dosti več, kot danes sploh še opazimo. Vsi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, pa o njih navadno malo vemo. Vsebine praznikov so včasih mnogo bolje poznali, danes pa so temelje praznovanja prekrili nevednost, površnost, razvoj tehnologije, potrošništvo oziroma njihova komercializacija. Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo. Še danes imamo ljudje do praznikov in praznovanj poseben odnos. Prazniki omogočajo posamezniku, da vsaj za kratek čas pozabi na težave. V času, v katerem živimo, v vseh mogočih krizah prazniki pomenijo še več ... 
 
Ob velikem številu različnih praznikov je en mednarodni dan starejših, namenjen promociji spoštovanja in skrbi za starejše, absolutno premalo. Pravzaprav bi to morali početi vse leto, ne samo en dan. 
 
Živimo v svetu, ki ga je treba razstaviti in na novo sestaviti. Svet je iz tira. Ne samo, da ga moramo postaviti nazaj v tir, celo nove tire je treba zgraditi. V Evropi se soočamo z neprijaznostjo in hladom postsocializma oz. t.i. neoliberalnega kapitalizma, v katerem živimo.
 
Prva podoba, ki je zelo močno vplivala name, je podoba starostnikov, ki sedijo v svojih vozičkih in nemo, tiho strmijo skozi okna doma starostnikov nekje na Gorenjskem. Bil je shrljivi prizor. Ali imamo Slovenci radi svoje ostarele, kako dobro skrbimo zanje? Koliko starostnikov si doma ne more privoščiti?
 
Skrb za bolehne starejše je podobna skrbi za nebogljene otroke. Skrbiš za njihovo zdravje, prehrano, higieno, v marsičem so popolnoma odvisni od tebe. Je pa ena velika razlika: pri otroku veš, da je na začetku življenja in da s skrbjo in vzgojo soustvarjaš nastajanje in rast novega človeka, osebnosti, ki se razvija, vse gre v pozitivno smer. Pri skrbi za starega človeka pa se ves čas zavedaš, da biješ vnaprej izgubljeno bitko s časom, da bo prej ali slej prišlo neizogibno slovo. Da lahko le lajšaš, ne moreš pa preprečiti. Vendar je tudi to del življenja, tako kot rojstvo in odraščanje. 
 
Bil sem pretresen, pa tudi jezen. Dovolj jezen, da sem začel razmišljati, da bi o tem nekaj napisal. Za pisanje moraš biti namreč tudi malo jezen.
 
Zdelo se mi je nekaj hudo narobe z našo ljubo državo, hkrati pa tudi vse narobe z Evropo, ki je uspela ustvariti skupnost, v kateri živijo državljani različnih kategorij. Obstaja namreč Evropa bogatih in vladajočih in Evropa delovnega obrobja. In mi žal vedno bolj spadamo v to delovno obrobje.
 
Starejši prebivalci so izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Stopnja revščine se iz leta v leto povečuje, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine čedalje več starostnikov. Ti si namreč ob mizerni pokojnini, ki ni vredna človeka in njegovega minulega dela, ne morejo privoščiti namestitve v domu starostnikov. 
 
Sistem skrbi za starejše v Sloveniji se ruši. V domovih za starejše  imajo presežke postelj, ki ostajajo prazne; vse več uporabnikov se namreč boji, da ne bo zmoglo plačila. Tudi tisti, ki pomoč potrebujejo, raje potrpijo ostajajo doma, kjer je zanje bolje ali slabše poskrbljeno. Prešli smo prag, ko uporabniki zaradi plačilne nesposobnosti ne zmorejo uporabljati socialnih storitev, čeprav jih nujno potrebujejo. Čedalje več jih niti ne razmišlja o odhodu v dom, da bi s pokojnino pomagali družini.
 
Odnos med starostniki in mladimi se lahko kaj hitro skrha, saj gledajo tako eni kot drugi z različnih perspektiv, mogoče imajo tudi različne vrednote, vsekakor pa drugačne prioritete. Če bi znali drug drugemu prisluhniti in poiskati stične točke, bi bili odnosi med njimi nedvomno boljši. 

Če stičnih točk ni, vseeno ni treba obupati. Najpomembnejša vrednota medosebnih odnosov je namreč spoštovanje.  Brez tega je težko vzpostaviti in ohranjati odnose, ne glede na to, kaj ljudi povezuje in kaj ločuje. S tem v glavi in srcu, pravijo, ni nič nemogoče. Sprejeti človeka takega kot je, z napakami in vrlinami, je marsikomu težko.

Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju primarnega zdravstvenega varstva, preventivnih programov in programov krepitve zdravja, ker tako na najbolj ustrezen način obvladujemo stroške zdravstvenega sistema. Razvoj je treba zagotoviti tudi na nekterih področjih, ki so nedavno postala sestavni del javnega zdravstvenega sistema in ki ljudem omogočajo večjo varnost in kakovost obravnave (neakutna bolnišnična obravnava, paliativna oskrba, dolgotrajna oskrba). Prepričan sem, da je mogoče doseči uspešno delovanje sistema s premišljenimi načini financiranja in organiziranja zdravstvenega varstva.

Verjamete v žetev? Kar sejemo, tudi žanjemo? Posebej velja to za odnose med ljudmi. Kadar pogledam starejše in mlade skupaj, kako se družijo, izmenjujejo izkušnje, mi je preprosto toplo pri srcu. Ker vem, da lahko, če se le sami odločimo tako. Seveda, tudi košček sreče je potreben za naše starostnike. Poklonimo jim to srečo skozi vse dni v letu, ne samo vsakega 1. oktobra v letu!  

Komentarji

  1. Ferenc Godina | 1.10.2015, 20:24
    Modrost je neprecenljiva vrednota, ki jo prinesejo le leta življenja in bogatih izkušenj.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko