PiSanja

  • izola_0
  • s1_7
  • s2_6

Morje in knjižnica ob morju - Mestna knjižnica Piran

Špela Pahor | 23.6.2017 | Komentarji 0

V Mestni knjižnici Piran  pomemben del knjižnega  fonda predstavljajo knjige, povezane z morjem. Lahko so znanstvene, strokovne,  poljudne ali leposlovne.  Med dejavnosti knjižnice, ki vedno znova pritegnejo številne obiskovalce, spadajo domoznanski večeri.  V prvi polovici letošnjega leta so  v Mestni knjižnici Piran  na domoznanskih večerih predstavili že tri knjige, na tak ali drugačen način povezane z morjem.

Predstavitev knjige Slovenska pomorska terminologija, ki jo je napisal kapitan dolge plovbe in predavatelj na srednji pomorski šoli v Portorožu, Rok Sorta, je knjižnica organizirala v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran. Knjiga je luč sveta ugledala 7. marca, torej na dan, ki ga v  Sloveniji od leta 1991 poznamo kot  dan pomorstva.  Pred sedemdesetimi leti, 1. marca leta 1947, pa je bila ustanovljena tudi Pomorska in trgovska akademija, predhodnica srednje pomorske šole.  Na predstavitvi knjige so poleg avtorja sodelovali še predstavnik založbe Osminka&Co. Mitja Zupančič, dr. Nadja Terčon, muzejska svetnica, in dr. Dušan Fabe.  Po letu 1961, ko je pri Mladinski knjigi izšla knjižica z naslovom Pomorska slovenščina (jezikovno gradivo zanjo so zbirali  Janez Gradišnik, Ernest Kopriva in Vladimir Naglič),  je knjiga  Roka Sorte prvo pomembnejše delo s tega področja.  Z njo je avtor želel prispevati k poenotenju pomorskih strokovnih izrazov v vsakdanji rabi, v šolah, pri pisanju  leposlovnih  in strokovnih del. Čeprav je pomorstvo v širšem smislu povezano z vsem, kar se tiče morja, se je Rok Sorta omejil na ladje,  delo z ladjami, navigacijo in  pristanišča.  »Mednarodni jezik pomorstva je sicer angleščina, a slovenska vojna mornarica, državne službe pomorskega prava, pomorsko gospodarstvo, šolstvo, z morjem povezani športi… prav tako potrebujejo poenoteno slovensko pomorsko izrazoslovje«, je  prepričan  avtor knjige, ki je sicer nastala na podlagi njegovega diplomskega dela.

V maju je Mestna knjižnica Piran v sodelovanju z Mediadomom Pyrhani organizirala predstavitev knjige Z morjem na Ti. V delu, ki je nastajalo več let, obsega pa kar 432 strani, je Mitja Zupančič, strasten ljubitelj morja, jadralec, fotograf in pisatelj, režiser in scenarist serije filmov Obrazi Jadrana, predstavil 30  obmorskih krajev vzdolž Jadranske obale  -  od Križa pri Trstu, preko Pirana, Rovinja, Opatije,  mestec  na najlepših Jadranskih otokih, Dubrovnika pa vse do Ulcinja v Črni gori.  Knjigo je zasnoval kot vodnik po obmorskih mestih, temelji pa na mnogih pisnih in ustnih virih – omenimo samo seznam 132 imen ljudi, s katerimi je navezal stike in se z njimi  pogovarjal, ko je zbiral  gradivo za pričujočo monografijo. V njej je avtor  predstavil zgodovino in   pomorsko kulturno dediščino posameznih krajev, običaje in navade ljudi, ljudsko izročilo, anekdote, zgodbe, legende, prilike  in različne posebnosti, med njimi je  seveda tudi pisna dediščina, knjige in knjižnice (v poglavju o Piranu je na primer omenil inkunabule in vseh sedem piranskih knjižnic, od kapiteljske do mestne, tu pa  posebej izpostavil domoznanski oddelek).  V Križu pri Trstu, kjer že stoletja živi avtohtona slovenska skupnost, je avtor  zbral mnoge zanimivosti iz  bogate dediščine slovenskega morskega ribištva in slovenske pomorske zgodovine. Knjigo je opremil s 504 izbranimi fotografijami, vsako poglavje pa začel s citatom ali pregovorom o morju.  Na predstavitvi knjige, ki jo je vodila bibliotekarka Ksenija Petaros Kmetec, je vse prisotne toplo pozdravil piranski župan Peter Bossman, nastopila pa je tudi pevska skupina Kamelija. Kako ne, saj je Mitja Zupančič tudi harmonikar, velik ljubitelj glasbe in petja, ki verze in glasbo za pesmi tudi piše.  Kamelije so zapele nekaj klapskih pesmi. Le te so  tradicionalna oblika hrvaške vokalne glasbe, ki jo je zaradi njene posebnosti Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope.

 

Že čez nekaj dni je Mestna knjižnica Piran povabila na  predstavitev  zbirke haikujev Vanje Pegana z naslovom Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Drobno knjižico haikujev, kratkih trivrstičnih pesmi iz japonske tradicije, v katerih Vanja Pegan govori o morju in  ljubezni, je ilustriral  Damijan Stepančič, ki se prijatelju Vanji rad pridruži na jadrnici Rosalbi. Z njima  se je pogovarjala dr. Vladka Tucovič, sicer tudi avtorica spremne besede, v kateri je med drugim zapisala: »Knjiga haikujev ni namenjena hitremu, hlastnemu branju. Najbolje se je z njo nekje zasidrati, se prepustiti njenemu plivkanju in pesmi brati počasi, z občutkom za podobe, ki nam jih riše na morski gladini in obzorju, ki  ga zamejuje črta morja. Nekako tako, kot so mnogi Peganovi haikuji tudi nastali – v kabini ali na palubi njegove jadrnice, mnogokrat  zapisani kar v mobilni telefon. Čeprav so nastali na tako sodoben,

nekonvencionalni način, je njihova vsebina prastara, saj je morje,  ki je v ospredju, samo zrcalo medsebojnih odnosov in čustev, s katerimi imamo (vsi) opraviti na kopnem. Ljubezen, hrepenenje, upanje, razočaranje in izpolnitev so večne, nikoli do konca izčrpane posode pesniškega navdiha, ki imajo v Peganovi izvedbi poseben, unikaten morski lošč.«  To prvo knjigo pesmi si je avtor podaril za 50. rojstni dan. Z žlahtno kapljico vinske kleti Černe (ki na ta način zelo pogosto sodeluje na prireditvah v piranski knjižnici),  so mu nazdravili in zaželeli vse dobro tudi številni obiskovalci literarnega večera.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko