PiSanja

  • img_0342
  • img_0344
  • img_0346

Kulturni dan v Mestni knjižnici

Špela Pahor | 14.2.2018 | Komentarji 0

V Mestni knjižnici Izola smo kulturni dan praznovali skupaj z več kot 100 otroci (od prvega do petega razreda) iz osnovne šole Dante Alighieri, ki so jih seveda spremljale tudi učiteljice.

V čitalnici so se otroci srečali s pisateljem Vanjo Peganom. Prav lepo je bilo opazovati radožive šolarje, kako zavzeto so poslušali, ko jim je Vanja Pegan živahno pripovedoval o svojem otroštvu v Piranu, deških  igrah ob morju,  igranju klavirja, medtem ko je sanjal o kitari… Prebral jim je  zgodbico Citronček in Giovanin, za katero je bil tudi nagrajen, in jim povedal, kako je nastala in zakaj. Šolarji so se izkazali tudi pri reševanju kviza, kar pomeni, da so zgodbici o Citrončku pozorno prisluhnili in  opazovali in si  zapomnili tudi ilustracije, ki jih je naslikala Fulvia Zudič, letošnja dobitnica Tartinijevega priznanja.  Otroci, ki so na vprašanja odgovorili pravilno, so za nagrado od avtorja dobili slikanico, prav vsem pa je podaril beležko in jim na srce položil, naj že danes začnejo pisati dnevnik. Pisanje dnevnika  je zelo pomembno, jim je povedal, saj se tako spomnimo dogodkov, na katere bi sicer pozabili, spremljamo lahko svoje misli od otroštva do danes,  in dnevniški zapiski lahko nekoč postanejo odlično gradivo za pisanje knjig. Tudi sam je namreč od otroštva zapisoval svoja doživetja. Že kot otrok je tudi izdelal, napisal in ilustriral svojo prvo knjigo. Do danes se je sicer izgubila, a še vedno se spomni, da je opisal, kako je med lovljenjem po skalah padel v morje.  V mokrih oblačilih, s katerih je kapljalo, da je za seboj puščal mokro sled, je sredi zime prišel domov. Spomnil se je, da ga mama ni prav nič okregala, pa tudi, da ga je učiteljica v šoli zelo pohvalila za njegovo prvo knjigo. To mu je toliko pomenilo, da se je pozneje odločil postati pisatelj. In res se je naučil igrati kitaro tako dobro, da lahko danes svoje znanje prenaša naprej. V piranski hiši, kjer je sedež skupnosti Italijanov, poučuje kitaro otroke in odrasle.  

Otroci so nato v pravljični sobi prisluhnili Martini Ljubič, ilustratorki, oblikovalki, kamišibajkerki  in lutkarici. Martina je pravljično sobo okrasila z velikim drevesom, ki ga je sama izdelala iz žice in kaširanega papirja, nato pa pobarvala z belo akrilno  barvo, prinesla je tudi hišico, v kateri se lahko zvečer prižgejo lučke in pripravila tudi ilustratorjev kotiček. Na mizico je postavila akvarelne, pastelne  in suhe barvice, flomastre, čopiče, vodo, papir, beležke… Povedala je otrokom, kako nastanejo ilustracije in jim pokazala različne vrste ilustriranih knjig, na primer leporello, pop up slikanice in tako dalje. Nato jim je ob slikah na malem odru pripovedovala čudovito zgodbo o Marti, ki jo je napisala Patricija Peršolja. Otrokom je pokazala še star kovček, poln ilustracij in jih povabila, da so ilustrirali vsak svoje knjižno kazalo.

Knjižničarka Nives Kaligarič pa je otroke popeljala po knjižnici, jim razložila, kaj je knjižnica, kako deluje, po kakšnem vrstnem redu so knjige postavljene na police in  kaj delajo knjižničarji. Predstavila jim je tudi zbirko igrač Janeza Janežiča in jim odprla še vrata na vrt, da so lahko prisluhnili glasbi rastlin. Nato  so se mali radovedneži  še enkrat podali med police z nalogo, naj poiščejo določene knjige. Za nagrado so prejeli čokoladice, za spomin pa  svinčnike Mestne knjižnice Izola.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko