PiSanja

  • 29352187_2154921054523867_7565901466094075655_o
  • 29664702_2154920877857218_3178246519295762969_o
  • 29745047_2154921104523862_1736408974972384197_o
  • 29749990_2154921064523866_2798694023787938747_o

V MKI o fantazijski književnosti

Špela Pahor | 30.4.2018 | Komentarji 0

Konec marca so lahko obiskovalci Mestne knjižnice Izola prisluhnili predavanju Erike Gregorič o fantazijski književnosti. To  je bila tudi tema njenega nagrajenega magistrskega dela z naslovom  Pisanje fantazijske književnosti – Legenda o Swordrei: od izkušnje v sanjah do knjižnega dela. Kot že naslov pove, je avtorica besedilo razdelila v dva dela. V prvem podrobno predstavi lastnosti fantazijskega romana, njegov nastanek in  umeščenost v zgodovino literature,  številne  zvrsti in podzvrsti fantazijskega romana, potek ustvarjanja zgodbe in likov, najpomembnejše korake pisanja in nasvete za korekture. Prvi, teoretični del podkrepi s številnimi primeri iz literature in literarnih študij, v drugem, praktičnem delu pa se  pisanja fantazijskega romana loti tudi sama, seveda ob upoštevanju vseh v prvem delu prikazanih značilnosti žanra in posameznih podzvrsti, nasvetov in postopkov dela. Fantazijski roman se po eni strani približuje pravljici, legendi in mitu, saj se tudi v njem odvija boj med dobrim in zlim, iz njih tudi črpa motive in zgodbe, a jih preoblikuje in postavlja v drugačna dogajalna okolja in jim daje nove razsežnosti in prvine. Sama je  Legendo o Swordrei zasnovala kot kombinacijo epske, visoke, romantične in mitološke fantazije. 

Odločitev, postati pisatelj, je povedala Erika Gregorič, izhaja iz potrebe sporočiti svoje misli, občutke, spomine, doživljaje. A do romana je še daleč. Najprej je potrebno napisati osnutek, in ko se  odločimo za temo in zvrst, žanr ali obliko in glavni potek  zgodbe, ki jo želimo ustvariti, je koristno  prebirati in preučevati književna dela s podobno tematiko in  literarne študije o žanru, ki smo si ga izbrali. Izbira žanra mora biti pisatelju pisana na kožo, izpolnjevati pa mora tudi zahteve zgodbe. Odločimo se, v kateri osebi bomo pisali, in tudi tu imamo več možnosti. Lahko pišemo v prvi osebi ali  svoj glas posodimo več junakom, s katerimi smo se poistovetili, lahko pa se  postavimo v vlogo vsevednega pripovedovalca, in s tem bralcu omogočimo širok in večplasten  pogled na  celotno  dogajanje. Naši junaki se lahko izrazijo na različne načine, skozi dialoge, monologe, razmišljanja, samogovore, tok misli.  Ko ustvarimo junake in jih postavimo v določeno družbeno, zgodovinsko ali fantazijsko okolje, je dobro prisluhniti nasvetom izkušenih pisateljev, kako prepletati dogajanja, da bo zgodba bralca držala v nenehni napetosti in  radovednosti, kaj sledi in kako se bo zgodba končala. Eden od nasvetov pisateljem začetnikom je tudi ta, da je potrebno pisati vsak dan. Vaja dela mojstra, če ta ne čaka samo na navdih, ampak tudi pridno in vztrajno vadi.

Erika Gregorič je tudi ilustratorka, ki se je doslej posvečala predvsem ustvarjanju stripov in likov iz japonskih risank, ilustrirala pa je tudi pravljico za otroke. V petek, 18. maja 2018 ob 19h ste vabljeni v Mestno knjižnico Izola, kjer vam bo predstavila razvoj in različne zvrsti stripa. Predavanje bo povezala z osebnimi izkušnjami ustvarjanja stripa.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko