Dogodkovnik

  • fototlazar

PRIZNANJE MIRKA ŠUBICA ZA LETO 2018

Ventilator besed | 23.11.2018 | Komentarji 0

PRIZNANJE MIRKA ŠUBICA ZA LETO 2018 PREJMETA SODELAVCA NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE MAG. NATAŠA NEMEČEK IN IGOR RAVBAR


Mag. Nataša Nemeček in Igor Ravbar z Oddelka za konserviranje in restavriranje Narodnega muzeja Slovenije, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, sta prejela  priznanje Mirka Šubica za izjemne dosežke ob konservatorsko-restavratorski obdelavi japonskega orožja in bojne opreme ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Čestitamo!


Samurajska oborožitev je po merilih slovenskega muzealstva razmeroma eksotična, številčno šibko zastopana skupina gradiva, a se nedvomno uvršča med tiste raritete, ki so med splošno javnostjo deležne velike pozornosti. Posebej zanimiva pa je s konservatorskega stališča, saj njegovo varovanje zaradi zapletene, občutljive konstrukcije prinaša težavne izzive.
V Sloveniji smo japonsko tradicionalno orožje prvič poglobljeno tematizirali z razstavo Poti samurajev (30. 5.–5. 11. 2017), na kateri smo predstavili izbrane primerke iz Narodnega muzeja Slovenije in več zasebnih zbirk. To pa je bil pravzaprav le zaključek veliko daljšega raziskovalnega procesa, h kateremu sta ključno prispevala muzejska konservatorja-restavratorja Igor Ravbar in mag. Nataša Nemeček.

Prav konservatorske pobude so bile odločilni povod, zakaj je dotlej povsem pozabljena zbirka japonskega orožja v Narodnem muzeju Slovenije okrog leta 2003 prvič postala predmet resne strokovne obravnave. Spoznanje, da je to gradivo samo po sebi dragoceno in zahteva posebno skrb, je najprej vodilo sistematično konservatorsko-restavratorsko obdelavo, ki je občutljive, pogosto tudi že precej poškodovane predmete zaščitilo pred nadaljnjim propadanjem. Doživelo pa je tudi ugodne odmeve v javnosti in naposled sprožilo začetek še ambicioznejšega, bolj poglobljenega dela, ki je zajelo tudi sorodno gradivo iz drugih javnih in zasebnih zbirk.

Brez odločilnega deleža obeh kandidatov razstave Poti samurajev bržkone nikoli ne bi bilo. Poleg doprinosa k uspešni realizaciji razstave sta s svojimi prispevki obogatila spremno znanstveno monografijo, posebej pa je treba opozoriti na samoiniciativnost, s katero sta iskala ustrezne rešitve dotlej v domači stroki še nikoli videnih problemov. K sodelovanju sta pritegnila tudi številne domače in tuje specialiste, zato je bilo mogoče postopoma uvesti nova, pri nas še nikoli uporabljena sredstva in pristope, ter izvesti pionirske naravoslovne raziskave, zlasti na področju laka uruši.

Z udejstvovanjem pri razstavi Poti samurajev sta kandidata daleč presegla običajni delokrog slovenskih konservatorjev-restavratorjev. Njun prispevek ni ostal omejen na fizično nego kulturne dediščine, temveč je suvereno segel na raven samostojnega znanstvenega dela in utiranje svežih metodoloških poti. Domači stroki ga torej lahko upravičeno postavimo za svetel zgled in dober primer afirmacije konservatorsko-restavratorskega poklica.
 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko