Dogodkovnik

  • festival_glasbenega

Festival glasbenega filma Naj se rola od 13. do 15. junija v Kinodvoru

Ventilator besed | 25.5.2019 | Komentarji 0

Dobre zgodbe dobro zvenijo
Festival glasbenega filma Naj se rola od 13. do 15. junija v Kinodvoru


Glasba ima moč, ki jo vsak čuti in doživlja na svoj način. Za vsako skladbo je neka zgodba. Za to zgodbo so glasbeniki, umetniki, čustva, ideje, kraj in čas. Na novem festivalu glasbenega filma Naj se rola, ki bo odprl letošnje Kinodvorišče, predstavljamo enajst filmov za zelo različne glasbene in filmske okuse. Deset dokumentarcev, ki bodo slovensko premiero doživeli na festivalu, in en igrani film bomo predvajali v treh tematskih sklopih: Zid (ob trideseti obletnici padca berlinskega zidu), Anatomija zabave in Barve glasbe.

 

Odprtje festivala bo v četrtek, 13. junija ob 17. uri, z dokumentarcem Svoboda in rock (Free To Rock) v režiji Jima Browna, ki razkriva, kako je rock’n’roll prispeval h koncu hladne vojne. Še isti dan ob 21.30 bomo s festivalsko premiero filma Kriči, Sarajevo! (Scream for Me Sarajevo), na kateri bomo gostili režiserja Tarika Hodžića in producenta Adnana Ćuharo, uradno odprli tudi Kinodvorišče, Kinodvorov letni kino v atriju Slovenskih železnic.

V petek, 14. junija bo na Kinodvorišču potekal tudi festivalski open-air party. Zabavali vas bodo DJ Udo Brenner (Zeleno sonce), DJ Monday in Nati Katchi.

V priponki in na naši spletni strani najdete podroben program festivala po dnevih. Vstopnice (5,30 €; 4,50 € s popustom) in paketi treh vstopnic za filme (13,50 €; 10,50 € s popustom) ter za zabavo Naj se rola Open-Air Party (7 €; 4 € ob nakupu kino vstopnice ali paketa vstopnic) so pri blagajni Kinodvora že v prodaji.

Kot »bonus track« nas bo takoj po festivalu v Kinodvoru obiskal tudi igralec in režiser Mathieu Amalric in ljubljanskemu občinstvu osebno predstavil svojevrsten filmski eksperiment, ki ga od leta 2010 soustvarja z Johnom Zornom. Projekcijo filma Zorn (2010–2016) 18. junija ob 17. uri, ki ji bo sledil pogovor z režiserjem, smo pripravili v sodelovanju z Jazz festivalom Ljubljana. Ob tem vas vabimo tudi k obisku projekcije filma Zorn (2016–2018), ki bo na isti dan ob 19.45 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vstopnice za film Zorn (2010–2016) so že v prodaji pri blagajni Kinodvora, za film Zorn (2016–2018) pa pri blagajni Cankarjevega doma (vstopnica za en film 4,50 €; vstopnica za drugi film 3 €).

Festival Naj se rola je nastal na pobudo Terensa Štaderja v koprodukciji s Kinodvorom. Za izjave in pogovore o festivalu vam je Terens Štader z veseljem na voljo.

Organizacija festivala: Iniciativa (Terens Štader s.p.). Koprodukcija: Kinodvor. Festival so podprli: Mestna občina Ljubljana, Slovenske železnice, A1 Slovenija, Veleposlaništvo Združenih držav Amerike, Veleposlaništvo Švice, Francoski inštitut v Sloveniji, Demiurg, Con film, 2iFilm, Europa Cinemas in Jazz festival Ljubljana (Cankarjev dom).
Filme bomo na Kinodvorišču predvajali do 7. julija. Projekcije se vsak dan začnejo ob 21.30. Vhod na Kinodvorišče je skozi Dvorano Kinodvora, v primeru dežja pa je projekcija ob isti uri v Dvorani.
V Kinodvoru bomo projekte kina na prostem nadaljevali v juliju in avgustu. Od 11. julija do 3. avgusta bo v soorganizaciji z Ljubljanskim gradom potekal tradicionalni Film pod zvezdami. Spored bomo objavili 19. junija, ko se bo začela tudi predprodaja vstopnic. Letni Kinodvor na Kongresnem trgu se bo kot lansko leto odvil v štirih zaporednih večerih: med 26. in 29. avgustom bomo brezplačno ponudili na ogled štiri brezčasne filmske klasike.
 

13. junija: Zid

ob 17:00
Odprtje festivala
Svoboda in rock
Free To Rock
Jim Brown, ZDA, 2017, barvni, 61 minut
www.freetorockmovie.com

Kljub komunističnim poskusom zatreti glasbo, ki naj bi imela škodljiv vpliv na njihovo mladino, je rock'n'roll ponesel zvok svobode na drugo stran železne zavese. V obdobju tridesetih let je na tisoče underground skupin ter na milijone mladih oboževalcev, ki so hrepeneli po zahodnih vrednotah, pripomoglo k nenasilni zrušitvi sovjetskega režima.

Dokumentarec, ki razkriva, kako je rock'n'roll prispeval h koncu hladne vojne, zajema čas med letoma 1955 in 1991 ter vključuje intervjuje s predsednikoma Jimmyjem Carterjem in Mihailom Gorbačovom ter zahodnimi in vzhodnimi zvezdniki, kot so The Beach Boys, Billy Joel, Scorpions in Stas Namin. Film je zrežiral štirikratni emmyjev nagrajenec Jim Brown, spremno besedilo pa je prebral Kiefer Sutherland.

ob 19:00
Hansa Studio: Ob zidu 1976–90
Hansa Studios: By the Wall 1976-90
Mike Christie, VB, 2018, barvni, 90 minut

Redki studii se lahko pohvalijo, da so gostili takšno vrsto imenitnih glasbenikov kot berlinski Hansa. Noben drug studio ni ponujal tako edinstvenega okolja kot ta osamljena zgradba, ki je stala sredi zapuščenega Potsdamskega trga v Zahodnem Berlinu, le nekaj metrov od zidu. Slednjega je prav v tem studiu s skladbo Heroes ovekovečil David Bowie, njegov sostanovalec Iggy Pop je tu odkril Lust For Life in med vožnjo z U-Bahnom in S-Bahnom našel navdih za komad The Passenger, U2 pa so v njem posneli album Achtung Baby. V Hansi je nastala še cela vrsta prelomnih albumov skupin, kot so Depeche Mode, Nick Cave and the Bad Seeds, Siouxsie and the Banshees, R.E.M., Supergrass in številne druge. Dokumentarec razkriva, kako je studio, ki je bil včasih znan kot tovarna nemških šlagerjev, postal kraj, ki je definiral celo generacijo svetovnih glasbenikov.

V filmu nastopijo Michael Stipe (REM), Martin Gore (Depeche Mode), Alexander Hacke (Einstürzende Neubauten), Tony Fox Sales (basist Iggyja Popa in Davida Bowieja), Gaz Coombes in Danny Goffey (Supergrass), Klaus Kruger in Johannes Schmöelling (Tangerine Dream), Mick Harvey, Thomas Wydler in Barry Adamson (Nick Cave and the Bad Seeds), Fish in Steve Rothery (Marillion), Colin Newman in Graham Lewis (Wire) in drugi.

»/…/ dokumentarec je tako evokativen, da lahko pod nogami skoraj začutiš parket z ribjim vzorcem, ki je krasil čudovito plesno dvorano /…/ iz zgodnjega dvajsetega stoletja. Film ima vse: Bowieja, Iggyja Popa, nekaj obveznih tehničnih detajlov ter Fisha iz benda Marillion, ki z užitkom obuja spomine na svoje eskapade v mestu /…/. To je čudovita tema za dokumentarec in Mike Christie izvrstno opravi svoje delo. /…/ Film je nostalgičen in romantičen; prava poslastica.«
- Emine Saner, The Guardian

Več o zgodovini studia Hansa lahko preberete na njihovi uradni strani:
www.hansastudios.de/en/about-2/history/.

ob 21:30
Otvoritveni film Kinodvorišča.
Kriči, Sarajevo!
Scream for Me Sarajevo
Tarik Hodžić, BiH, 2017, barvni, 95 minut
distribucija Con film

Leto 1994, oblegano Sarajevo. Prebivalci živijo v nenehnem strahu pred ostrostrelci in granatami, mesto je brez elektrike, vode in gretja. Si je v takšnih norih razmerah mogoče zamisliti svetovno znanega rock zvezdnika, ki bi prišel in odigral koncert za lokalne oboževalce?
Scream for Me Sarajevo je zgodba o neki hladni decembrski noči leta 1994, ko je pred osuple obiskovalce sarajevskega kulturnega doma stopil Bruce Dickinson, legendarni pevec skupine Iron Maiden. Za naslednjih nekaj ur je vojna izginila in ljudje so lahko skoraj spet verjeli, da je normalno življenje mogoče. Dickinson je v mikrofon zavpil »Scream for me Sarajevo!« in z njim so vpili vsi, ki so tiste noči tvegali življenja, da bi bili lahko del tega zgodovinskega koncerta. Film Tarika Hodžića je zgodba o pogumu, upanju in brezmejni moči umetnosti.

»Bili smo nezaščiteni, nobenega načrta nismo imeli in metki so bili pravi, ampak jebiga, vseeno smo šli,« je Bruce Dickinson leta 2017 zapisal v svoji avtobiografiji What Does This Button Do. »Koncert je bil izjemen in res intenziven; v tistem trenutku tako za nas kot za občinstvo ni bilo večjega dogodka na vsem svetu. Da svet zanj ni vedel, ni bilo pomembno. Koncert je spremenil moj način gledanja na življenje, na smrt in druge ljudi.«

Dokumentarec, v katerem se koncerta spominjajo Dickinson, organizatorji in oboževalci, je s Sarajevskega filmskega festivala odnesel posebno nagrado žirije in nagrado občinstva. Mesto Sarajevo je na začetku letošnjega aprila Dickinsona imenovalo za častnega meščana.

»/…/ z ljubeznijo narejen dokumentarec. /…/ Spomini članov benda so hkrati globoko občuteni in komični, a film pripada bosanskim metalcem, ki so se udeležili koncerta in so zdaj v tridesetih in štiridesetih.«
- Cath Clarke, The Guardian

»Scream for Me Sarajevo se dotakne nečesa, kar daleč presega meje glasbenega dokumentarca.«
- Nick Ruskell, Kerrang!

Sledi pogovor z režiserjem in producentom. Po festivalu bo film na sporedu v Mali dvorani.
14. junija: Anatomija zabave

ob 17:00
Šov mora biti: Legendarni organizatorji rock koncertov
The Show's the Thing: The Legendary Promoters of Rock
Molly Bernstein, Philip Dolin, ZDA, 2018, barvni/čb, 97 minut

Dokumentarec na anekdotičen, živahen in duhovit način razgrinja pogosto spregledani, a ključni del zgodovine rock'n'rolla: zgodbo organizatorjev koncertov in agentov, ki so razvili posel glasbenih turnej. To je poklon majhni skupini glasbenih navdušencev, ki so svetu prinesli živi rock'n'roll: od zakotnih klubov, ki jih je Frank Zappa imenoval »psihedelične luknje«, do razprodanih stadionov, na katerih so se odvijali mega dogodki, kakršen je bil Live Aid.

Vse se je začelo v zgodnjih šestdesetih, ko je legendarni ameriški agent Frank Barsalona skrbno izbral promotorje po vsej državi, da bi v svojih krajih organizirali koncerte njegovih varovancev. S tem je za vedno spremenil koncertni posel in med zvezde pomagal izstreliti skupine in glasbenike, kot so The Rolling Stones, Simon & Garfunkel, David Bowie in Bon Jovi.

V filmu poleg promotorjev, agentov in Barsalonove družine nastopijo tudi Jon Bon Jovi, Bob Geldof in Santana.

»Osvežujoč odmik od običajne osredotočenosti na nastopajoče. /…/ nujen ogled za vse, ki jih zanima zgodovina glasbene industrije.«
- Frank Scheck, The Hollywood Reporter

»Razsvetljujoč dokumentarec.«
- Jim Farber, The Guardian

ob 19:30
Francoski valovi
French Waves
Julian Starke, Francija, 2018, barvni, 65 minut

Dokumentarec skozi pričevanja ikoničnih francoskih in mednarodnih glasbenikov razkriva zgodovino francoske elektronske glasbe, kot jo vidi mlada generacija. Film raziskuje ameriške korenine gibanja, nelegalne zgodnje rave zabave ter fenomen »francoskega housa«, glasbene smeri, ki je odigrala pomembno vlogo pri uveljavitvi elektronske glasbe po vsem svetu. Predvsem pa pokaže, kako je najnovejši val francoskih umetnikov to dediščino vzel za svojo.

Pri nastajanju filma je mladi režiser Julian Starke sodeloval s številnimi ključnimi predstavniki elektronske glasbe, od najzgodnejših pionirjev žanra do obetavnih mladih talentov. Da bi zbral njihova pričevanja in odkril nove arhive, je prečesal internet in v obdobju treh let prepotoval Evropo in Severno Ameriko.

V filmu nastopijo Laurent Garnier, Agoria, Bob Sinclair, Carl Craig, Bambounou, David Blot, Fakear, Fred Agostini, French Fries, Jacques, Jean-Michel Jarre, Jerôme Viger Kohler, Juan Atkins, Manu Casana, Pedro Winter, Philippe Zdar, Rone, Superpoze in Terry Hunter.

»Ko sem se srečeval s predstavniki elektronske glasbene industrije, sem opazil, da ima iskrenost, pa naj bo spontana ali premišljena, ključno vlogo pri identiteti tega žanra. Prav s takšno iskrenostjo bi se tudi sam rad dotaknil občinstva. Ko z gledalcem delim svojo ljubezen do glasbe, ustvarjanja in eksperimentiranja, bi ga rad na čim bolj subtilen način odpeljal v neki drugi svet. Podobno kot lahko DJ pretvori poslušalčeva čustva v glasbo, bi tudi sam rad ujel vibracije, ki tečejo skozi vsako generacijo ter nas vabijo k plesu in sanjanju – iste vibracije, ki nam dajejo moč, upanje in vero v prihodnost.«
- Julian Starke

Dokumentarec je del širšega transmedijskega projekta, o katerem lahko več preberete na spletni strani www.french-waves.com.

ob 21:30
Studio 54
Matt Tyrnauer, ZDA, 2018, barvni, 98 minut

New York, sedemdeseta. Znameniti Studio 54 je bil nočni klub, ki je za vedno zaznamoval neko obdobje in generacijo. Bil je epicenter hedonizma, odprtosti in blišča – magnet za glamurozne zvezdnike, prostor naključnega seksa in divjih kokainskih zabav. Vanj je bilo težko vstopiti, a še težje ga je bilo spregledati, saj so novice o slavnih obiskovalcih vsak dan polnile stolpce rumenega tiska.

Dokumentarec, ki se ponaša z nikoli videnimi posnetki in intimnimi intervjuji z insajderji (tudi z enim od dveh ustanoviteljev), razkriva skrito zgodbo o nastanku in zatonu »največjega nočnega kluba vseh časov«. Film je svetovno premiero doživel na festivalu v Sundanceu.

»Razburljivi in izčrpni dokumentarec Matta Tyrnauerja ujame vznemirljivost – in temno plat – legendarne newyorške diskoteke.«
- Owen Gleiberman, Variety

ob 23:30
Naj se rola Open-Air Party
Na Kinodvorišču vas bodo zabavali DJ Udo Brenner (Zeleno sonce), DJ Monday, Nati Katchi.
15. junija: Barve glasbe

ob 16:00
Črni Indijanci
Black Indians
Jo Béranger, Hugues Poulain, Édith Patrouilleau, Francija, 2018, barvni, 92 minut
www.blackindians.film

V osrčju New Orleansa plemena »Črnih Indijancev« ohranjajo in prenašajo afriško in indijansko tradicijo, v kateri se spajata trdoživost in duhovnost, čut za glasbo in ustvarjalnost. V času mardi grasa in na dan svetega Jožefa kot nekakšni angeli, oblečeni v Indijance iz sanj, paradirajo po ulicah v ročno izdelanih kostumih iz biserov in perja, ki jih zanje vse leto pripravlja celotna skupnost.

Dokumentarec se poklanja indijanskim duhovom na ameriški zemlji, kakor to počnejo veliki plemenski poglavarji. Film, poln glasbe, plesa in radosti, nas popelje h koreninam »klica in odgovora«, ene zadnjih živih tradicij afriške glasbene kulture, pri kateri se je napajal tudi jazz. »Mardi gras je bil tam pred jazzom, dolgo pred tem, ko je Louis Armstrong zatrobil v svojo trobento.« (poglavar David Montana) »Najbolj poetičen izraz upora črnih Američanov proti segregaciji in suženjstvu.« (častiti »Goat« Carson)

»Navdušuje me, kako se je s povezovanjem dveh najbolj zatiranih rasnih skupin v ZDA rodil umetniški izraz, ki ima takšno moč in lepoto. Del Afroameričanov v New Orleansu se jasno sklicuje na mešanje črne in indijanske krvi ter metaforično križanje svoje identitete. Ko jih spoznavamo, hkrati odkrivamo dušo New Orleansa, obljubljeno deželo glasbe – jazza, soula, rock'n'rolla in funka – in njenih privržencev. Čeprav je orkan Katrina uničil dobršen del mesta in porušil domovanja najbolj ogroženih skupin, Črni Indijanci še vedno vztrajajo, še vedno plešejo po ulicah New Orleansa s svojo divjo energijo, ki jih dela nesmrtne.«
- Jo Béranger

ob 18:00
Blue Note: onkraj not
Blue Note Records: Beyond the Notes
Sophie Huber, Švica/ZDA/VB, 2018, barvni/čb, 85 minut
www.bluenoterecords-film.com

»Blue Note je preteklost, sedanjost in prihodnost.«
- Terrace Martin, producent in glasbenik

Dokumentarec razkriva edinstveno vizijo ikonične ameriške založbe, ki sta jo leta 1939 ustanovila nemška priseljenca judovskih korenin Alfred Lion in Francis Wolff in pri kateri so snemali nekateri najpomembnejši jazzovski glasbeniki dvajsetega in enaindvajsetega stoletja. S pomočjo redkih arhivskih posnetkov, novejših studijskih snemanj ter pogovorov z glasbeniki in ljudmi, ki so z založbo tesno povezani, vstopimo v zaodrje ter odkrivamo njeno navdihujoče poslanstvo, ki ostaja še kako aktualno tudi v današnjem času. Spremljamo nastajanje novega albuma, na katerem se legendarna Herbie Hancock in Wayne Shorter srečata s pripadnikoma nove generacije Robertom Glasperjem in Ambrosom Akinmusirom; v preteklost pa se podamo z velikani, kot so Thelonious Monk, Bud Powell, John Coltrane, Art Blakey, Horace Silver in Miles Davis.
Poleg omenjenih v filmu nastopijo tudi Michael Cuscuna, Lou Donaldson, Robert Glasper, Derrick Hodge, Norah Jones, Keith Lewis, Lionel Loueke, Terrace Martin, Ali Shaheed Muhammad, Kendrick Scott, Marcus Strickland, Rudy Van Gelder in Don Was.

»Zgodba založbe Blue Note obsega skoraj osem desetletij in vključuje okoli tisoč plošč. Vsaka plošča je odraz nekega človeka, zrcalo nekega časa. S filmom sem hotela prikazati globino glasbe kot izraznega sredstva, kako vplivna je glasba in kako pomembna za družbo.
V času nevarnega razmaha rasizma in ksenofobije je ta zgodba o sodelovanju med afriškoameriškimi glasbeniki ter nemškima priseljencema judovskih korenin še posebej pomembna. Njihova skupna zapuščina še naprej navdihuje predstavnike različnih generacij in žanrov, vključno s hip-hopom.
Ali kot se je o ikoničnih umetnikih iz preteklosti izrazil eden mladih glasbenikov: 'Ko poslušam njihovo glasbo, nikoli ne slišim vdaje. Ne glede na to, s čim so se spopadali, /…/ so ustvarili nekaj, kar je vplivalo na moje življenje, mi dalo občutek svobode, me osrečilo in v meni vzbudilo željo po ustvarjanju glasbe, ki bi ljudem vlivala upanje.'
Zgodba založbe Blue Note se me dotakne predvsem zato, ker je ves čas svojega obstoja uspela ohraniti temeljno človečnost in integriteto. To je zgodba o ljudeh, ki so sledili svojim sanjam in vsem težavam navkljub ustvarili trajno platformo za glasbo, ki so jo imeli radi; glasbo, ki je bila katarzična in je predstavljala svobodo – tako za nemško-judovska ustanovitelja kot za afriškoameriške glasbenike. Vizija začetnikov založbe živi naprej s predsednikom Donom Wasom in novo generacijo izjemno nadarjenih mladih umetnikov, ki nadaljujejo z razvijanjem glasbe in v njej puščajo svojo sled.
Kot pravi Herbie Hancock, se v jazzu zrcalijo ameriška zgodovina in človekove vrednote, kot so demokracija, strpnost, iskanje novega, pa tudi tveganje, ki sodi zraven. Ganjena sem, ko gledam, kako se je ta filozofija prenesla na mlade umetnike in kako si prizadevajo za spremembe, ki segajo onkraj glasbe.
Moj cilj je bil prenesti to poslanstvo na platno in pustiti, da film postane prostor za neverjetno močno glasbo ter še kako potrebne posameznike, ki pozivajo k slogi in človečnosti ter nas navdajajo z upanjem.«
- Sophie Huber

ob 20:00
Carmine Street Guitars
Ron Mann, Kanada, 2018, barvni, 80 minut
distribucija Demiurg

V Greenwich Villageu, ki je nekoč veljal za središče newyorškega boemskega življenja, zdaj kraljujejo drage restavracije in dizajnerski butiki. Toda ena trgovina v samem srcu četrti se trmasto upira gentrifikaciji. To je Carmine Street Guitars, kjer mojster Rick Kelly in njegova mlada vajenka ročno izdelujeta kitare iz lesa, najdenega v starih hotelih, barih, cerkvah in drugih okoliških zgradbah. Kitare, narejene iz teh »kosti mesta«, niso videti in ne zvenijo kot nobena druga kitara, zato so med Kellyjevimi strankami ikone kot Bob Dylan, Lou Reed, Patti Smith in Jim Jarmusch.
V filmu se pojavijo Eszter Balint (Bolj čudno od raja), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, Jaime Hince (The Kills), Stewart Hurwood, Jim Jarmusch, Lenny Kaye (Patti Smith Group), Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band).

Dokumentarec prikazuje pet dni v življenju legendarne trgovine z ročno izdelanimi kitarami v Greenwich Villageu, da bi ujel neki hitro izginjajoči način življenja. Svetovna premiera na Beneškem filmskem festivalu.

»Film dolgujem režiserju Jimu Jarmuschu, ki me je predstavil izdelovalcu kitar Ricku Kellyju in njegovi legendarni trgovini Carmine Street Guitars v Greenwich Villageu. Pred leti je Jim Ricku prinesel nekaj lesa s strehe svojega podstrešnega stanovanja, ki ga je prenavljal, in to je Ricka spodbudilo, da je začel uporabljati les starih newyorških stavb. A niso me privlačile samo bogato zveneče in kul kitare, očarala sta me tudi čarobno vzdušje trgovine in Rickova zenovska filozofija. Ne nazadnje pa se mi je zdelo, da je pred mano nekaj, kar je treba ujeti … preden za vedno izgine.«
- Ron Mann

»/…/ Carmine Street Guitars govori o čudno prizemljenih užitkih analogne kulture; o lepoti doma narejenih rokodelskih izdelkov v svetu, ki mu vlada masovna korporacijska proizvodnja; o staranju in vztrajnosti; o jazzu in rock'n'rollu stare šole; o izginjajoči boemski kulturi v svetu rastočih najemnin, nenasitne želje po dobičku in vrednot, ki jih utelešajo trgovinske verige; ter o tem, kako se vse omenjene teme zlivajo v zenovski ideal delati tisto, kar imaš rad, in imeti rad tisto, kar delaš. /…/ Če bi Jim Jarmusch kdaj posnel dokumentarec, bi utegnil biti natančno tak. Pravzaprav Jarmusch je posnel dokumentarec, zgodbo o Iggyju Popu in The Stooges Gimme Danger /…/, ampak reči hočem: če bi Jarmusch posnel dokumentarec, ki bi bil v svojem minimalističnem duhu tako očarljiv in ekscentričen kot njegovi igrani filmi. /…/ Carmine Street Guitars je poln prizorov, v katerih kak priznani hipsterski glasbenik /…/ vstopi v trgovino, vklopi eno Rickovih kitar v ojačevalec in spontano zaigra – mi pa začutimo radost tistega, kar sliši in čuti v teh inštrumentih: visoko zveneči je ne sais quoi. Jazz kitarist Bill Frisell odigra solo različico Surfer Girl /…/ in reverb lepota komada ti vzame sapo. Kirk Douglas iz zasedbe The Roots govori za ves film, ko reče: 'Obožujem to preprostost. En pickup. Les. Elektrika. Bum!« /…/ Carmine Street Guitars je dokumentarna pesem v prozi, ki se giblje v predtehnoloških ritmih Ricka Kellyja.«
- Owen Gleiberman, Variety

»Portret /…/ trgovine s kitarami kot boemske oaze je ljubezensko pismo tamkajšnjim glasbenikom – in absolutno ključen dokumentarec o pomenu skupnosti. /…/
Opazujemo ljudi, ki stopajo skozi vrata /…/ in se 'iz druge roke' kopljemo v toplem, žarečem občutku, ki ga ta kraj daje svojim rednim obiskovalcem. /…/ Dokumentarec skuša gledalcu predvsem pričarati občutek, kako je preprosto biti tam, kar je že samo po sebi velik privilegij.«
- David Fear, Rolling Stone

Spletna stran trgovine Carmine Street Guitars: http://www.kellyguitars.com/

Po festivalu bo film na sporedu v Mali dvorani.

ob 22:00
Na Kinodvorišču
Poletje
Leto
Kirill Serebrennikov, Rusija, 2018, barvni/čb, 126 minut
igrajo Roma Zver, Irina Starshenbaum, Teo Yoo
distribucija 2i Film

Leningrad nekega poletja v zgodnjih osemdesetih. Mladina strastno požira pretihotapljene albume Louja Reeda in Davida Bowieja, underground scena vre kot svojevrstna predhodnica perestrojke. Mladi Mike Naumenko in njegova lepa žena Nataša spoznata devetnajstletnega Viktorja Tsoïja. Skupaj bodo spremenili usodo rock'n'rolla v Sovjetski zvezi. Film je navdihnilo življenje dveh ključnih predstavnikov ruskega rocka.

»To je zgodba o ljubezenskem trikotniku med tremi zelo različnimi ljudmi, ki se odvija v čudni, na trenutke eksotični Sovjetski zvezi; v ozračju, ki je bilo izjemno sovražno do rock'n'rolla in zahodne kulture, a je vseeno postalo zibelka novega vala ruskega rocka. Naš film pripoveduje o veri, potrebni za premostitev tega družbenega konteksta, ter o brezskrbni drži junakov, soočenih z omejitvami, ki so jih podedovali od staršev. To je predvsem zgodba o preprosti in brezpogojni ljubezni, oda bodočim rock ikonam, njihovemu načinu življenja, zraku, ki ga dihajo. /…/ Sam se zlahka poistovetim z njimi, saj razumem njihove motivacije in ovire, s katerimi so se soočali. V gledališču Gogolj Center, kjer sem zaposlen kot umetniški direktor, nam njihov način dela ni tuj. Kljub tem zelo spolitiziranim časom ustvarjamo predstave, ki so moderne, protisistemske in ki jih lahko imenujemo »gibanje«. Najpomembnejše pa je, da je to gibanje živo. Življenje dajemo kulturi, ki je za sedanjo oblast, za kulturne direktive naše vlade nesprejemljiva na popolnoma enak način, kot je bil Leningrad leta 1983 napačen kraj in čas za rock kulturo v ZSSR. Ta film sem posnel za in o generaciji, ki svobodo razume kot osebno izbiro, in sicer edino možno. Moj cilj je bil prikazati in podčrtati pomen te svobode.«
- Kirill Serebrennikov

Avgusta leta 2017, malo pred koncem snemanja Poletja, so ruske oblasti Serebrennikova aretirale in ga obtožile zaradi finančne goljufije. Montažo filma je bil tako prisiljen končati v hišnem priporu, iz katerega so ga izpustili šele na začetku letošnjega aprila. Režiser je zamudil premiero v glavnem tekmovalnem programu lanskega festivala v Cannesu, kjer je film osvojil nagrado za najboljši soundtrack, sicer pa je prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo scenografijo. V Sloveniji smo si Poletje lahko ogledali na zadnjem LIFFu.

»Veliko odkritje.«
- Michel Ciment

»Jules in Jim na leningrajski glasbeni sceni ob koncu obdobja Brežnjeva. Odličen film.«
- Eric Neuhoff, France Inter
18. junija: Bonus Track

ob 17:00 v Kinodvoru
Zorn (2010–2016)
Mathieu Amalric, Francija, 2017, 54 minut

ob 19:45 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma
Zorn (2016–2018)
Mathieu Amalric, Francija, 2018, 57 minut

Prijateljstvo med Mathieujem Amalricom in Johnom Zornom se je začelo leta 2010. Vsakič, ko se srečata, Amalric vzame v roke kamero. Rezultat sta pričujoča filma.

Obema projekcijama sledi pogovor z režiserjem Mathieujem Amalricom. (V sodelovanju z Jazz festivalom Ljubljana.)

Vstopnice
Redna vstopnica: 5,30 €
Vstopnica s popustom*: 4,50 €
Paket 3 vstopnic: 13,50 €
Paket 3 vstopnic s popustom*:10,50 €

Naj se rola Open-Air Party (Kinodvorišče ali Jazz Paradise)
Redna vstopnica: 7 €
Vstopnica ob nakupu kinovstopnice ali paketa vstopnic: 5 €
V primeru slabega vremena se selimo v Jazz Paradise.

 
Vstopnice za filma Zorn (2010–2016) in Zorn (2016-2018)**
Vstopnica za en film: 4,50 €
Vstopnica za drugi film: 3 €
Imetniki festivalskih vstopnic za Jazz festival imajo brezplačen ogled.

*Do popusta so upravičeni otroci do 14. leta, dijaki, študentje, upokojenci, brezposelni, osebe z oviranostmi in člani Kluba Kinodvor. Spremljevalci oseb z oviranostmi imajo prost vstop.

**Vstopnic za projekciji filmov Zorn (2010–2016) in Zorn (2016-2018) ni mogoče vključiti v paket. Vstopnice za film Zorn (2016-2018), ki je na sporedu v Kosovelovi dvorani, lahko kupite samo pri blagajni Cankarjevega doma.
Organizacija festivala
Iniciativa (Terens Štader s.p.). Koprodukcija: Kinodvor. Festival so podprli: Mestna občina Ljubljana, Slovenske železnice, A1 Slovenija, Veleposlaništvo Združenih držav Amerike, Veleposlaništvo Švice, Francoski inštitut v Sloveniji, Demiurg, Con film, 2iFilm, Europa Cinemas in Jazz festival Ljubljana (Cankarjev dom).



 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko