Dogodkovnik

  • jazz_7

Mladost in vitalnost 60. Jazz festivala Ljubljana

Ventilator besed | 1.6.2019 | Komentarji 0

Šestdeseta izdaja Jazz festival Ljubljana je stičišče veličastne preteklosti in svetle prihodnosti. Graditi želimo na temeljih te dolge tradicije in bogate preteklosti s predstavitvijo trenutnega stanja tako na globalni kot slovenski glasbeni sceni.

Letos se v družbi 14 izjemnih sestavov v Ljubljano vrača John Zorn s projektom Bagatelles maraton, v znamenje festivalovega jubileja pa bo občinstvo obdaril z brezplačnim, ekskluzivnim recitalom – The Hermetic Organ. Ob tej priložnosti bo francoski igralec in režiser Mathieu Amalric predstavil svoja filma John Zorn 2010–2018.

Letošnji festival znova odraža ne samo lastno estetiko, temveč tudi trenutno slovensko sceno. Še zlasti pomemben del programa sestavljajo slovenski glasbeniki različnih generacij, z različnimi slogi in pristopi. Ker so prispevali k rasti in razvoju te skupnosti, smo poleg uveljavljenih glasbenikov vključili obilico mladih umetnikov. Verjamemo, da bodo kmalu postali del ne samo slovenske, temveč tudi širše glasbene skupnosti. Letos bo nastopilo rekordno število slovenskih glasbenikov, ki bodo predstavljali svoje nove bende in nove skladbe.

Festival se bo sklenil z zasedbo Snarky Puppy in predkoncertom slovenskega sestava Ecliptic v Križankah, drugem domu Jazz festivala Ljubljana.

Vabimo vas, da užijete mladost in vitalnost 60. Jazz festivala Ljubljana. Verjamemo, da letošnji program ponuja nekaj za vsakogar, brez estetskih kompromisov ali želje po prepričevanju potencialnega novega in zvestega starega občinstva, temveč z novim izzivom glasbene izkušnje za vsakogar.

Pridite na 60. Jazz festival Ljubljana, stičišče različnih generacij glasbenikov in raznovrstnih glasbenih praks, ter se nam pridružite pri praznovanju šestdesete obletnice festivala.

Dobrodošli na 60. Jazz festivalu Ljubljana.

Bogdan Benigar in Edin Zubčević
Umetniški vodji


60. Jazz festival Ljubljana

Od TO, 18., do SO, 22. junija 2019


Zgodovina ljubljanskega Jazz festivala ni le zgodba o liberalizaciji jugoslovanske družbe ali o tem, kako se je jazz, sprva nezaželena in prepovedana oblika umetnostnega ustvarjanja, uveljavil v Sloveniji, saj skozi njegove spremembe in premene lahko preberemo (ali bolje: slišimo) tudi spremembe v družbi sploh, v dojemanju in sprejemanju neke nove glasbe, ki si je izborila enakovreden prostor pod soncem. Če je bila premierna izvedba festivala leta 1960 na Bledu, takrat pod imenom Jugoslovanski jazz festival, še v znamenju izključno jugoslovanskih big bandov, solistov in manjših zasedb, so že naslednje leto na njem nastopile tudi tuje zasedbe, tako iz Evrope kot iz zibelke jazza, ZDA. Počasi smo začenjali spoznavati posamezne nacionalne jazzovske scene – poljsko, japonsko, skandinavsko – in njihove posebnosti, obenem pa se je vse več domačih glasbenikov predstavljalo z avtorskimi skladbami.

Modernejše jazzovske smeri (free in avantgardni jazz, fusion, loft jazz, ECM-ovski jazz idr.) so v drugem desetletju obstoja festivala, ko se je ta že trdno zasidral v ljubljanskih Križankah, resda bile na spored uvrščene »po kapljicah«, a so pustile trajno sled ter nenazadnje povzročile razcep med starim in novim razumevanjem jazza v začetkih osemdesetih let 20. stoletja. Čeprav je ta svojevrstni »boj« med starim in novim ostal ves čas občuten, je festival v naslednjih letih ponujal program, ki je uspešno lovil ravnovesje med tradicijo in modernostjo. Obenem smo lahko v Križankah slišali vse več zasedb onstran jazza, od latinskoameriških do bluesovskih in tudi etno glasbenikov. Opisane spremembe in dvomi, ki so jih spremljali, niso posebnost našega festivala. Treba je spomniti, da so (bile) debate o tem, kaj jazz je in kaj ni, skoraj v vsaki jazzovski srenji, tudi ameriški. Navsezadnje so celo glasbo nespornih velikanov, kakršna sta John Coltrane in Eric Dolphy, v referenčni reviji DownBeat nekoč poimenovali za »antijazz« – in sicer leta 1961, torej le leto po zagonu našega festivala.
Cankarjev dom je organizacijo festivala prevzel v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Kot selektorji so se preizkusili številni poznavalci jazza in podobnih godb, med njimi Stane Sušnik, Zoran Pistotnik, Lado Jakša, Brane Rončel, Jani Kovačič, Oliver Belopeta in David Braun, ter v zadnjih letih Pedro Costa in Edin Zubčević kot sokuratorja Bogdana Benigarja, vodje programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu.

V častitljivi zgodovini je festival gostil številna legendarna imena, tako tista, ki so pomembno sooblikovala moderni jazz (Krzysztof Komeda, Modern Jazz Quartet, Miles Davis, Elvin Jones, Reggie Workman, Pharoah Sanders, Stan Getz, Bill Evans, Charles Lloyd, Max Roach, Herbie Hancock, Charlie Haden, Archie Shepp) kot tudi tista, ki so predstavljala nove in avantgardne smeri (Cecil Taylor, Art Ensemble Of Chicago, Anthony Braxton, Sonny Sharrock, Joe McPhee, Peter Brötzmann, Ornette Coleman, Pat Metheny, Sun Ra Arkestra, Italian Instabile Orchestra, Vienna Art Orchestra, ICP Orchestra), glasbenike mlajše in srednje generacije, ki z improvizacijo in eksperimentom širijo konvencionalno razumevanje jazza (Medeski, Martin & Wood, Ken Vandermark, Mats Gustafsson, Nate Wooley, Rob Mazurek, Shabaka Hutchings, Hamid Drake, Paal Nilssen-Love, Vijay Iyer, Peter Evans, Satoko Fujii, William Parker), pa tudi nekatera vidnejša imena iz sveta popularne glasbe, kot sta denimo Mercedes Sosa ali Gregory Porter. In seveda številne slovenske glasbenike, ki z mednarodnimi zasedbami in objavami pri znanih založbah pomembno sooblikujejo zven sodobnega jazza.
Najstarejši neprekinjeni jazz festival v Evropi je leta 2018 prejel nagrado Evropske jazz mreže (Europe Jazz Network) za drzen in vizionarski program. Nagrade gotovo ne bi bilo, če se njegovi organizatorji ne bi zavedali zgodovine festivala ter razvejane in ovinkaste, marsikdaj težavne poti, ki jo je moral prehoditi. Čeprav je v zadnjem dobrem desetletju poudarek na modernejših praksah in improvizaciji, na festivalu redno slišimo bolj k tradiciji naslonjene glasbenike, mdr. na rednih nastopih nacionalnega Big Banda RTV Slovenija. Posebna pozornost v programu je namenjena ekskluzivnim projektom in svetovnim ali slovenskim premieram. Hvalevredna vloga festivala sta spodbujanje domače ustvarjalnosti in seznanjanje mednarodne javnosti s slovenskim jazzom. Tudi prek diskografskega niza Ljubljana Jazz Series priznane založbe Clean Feed, pri kateri izhajajo albumi s posnetki festivalskih nastopov. Festival je zelo pomemben kot gojišče novih, še neuveljavljenih nadarjenih glasbenikov, kar je še posebej poudarjeno v zadnjih letih z nastopi udeležencev delavnic. Ob skrbi za podmladek ne smemo spregledati prizadevanja za širjenje na druga prizorišča, saj poleg stalnih odrov Cankarjevega doma – kjer bo letos v Gallusovi dvorani John Zorn zaigral na orgle (!), njegove skladbe pa bo na maratonu igralo kar štirinajst zasedb – program poteka na drugih prizoriščih, npr. v Parku Sveta Evrope, klubu Gromka in Križankah, kjer bo letos nastopila ameriška zvezdniška zasedba Snarky Puppy.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko