Dogodkovnik

  • puscava

Nerešena vprašanja Zahodne Sahare

Ventilator besed | 18.2.2010 | Komentarji 0

V ponedeljek, 15. februarja 2010, je v Mestnem muzeju Ljubljana potekal mednarodni simpozij »Nerešena vprašanja Zahodne Sahare«, ki sta ga organizirala Društvo za podporo Zahodni Sahari in Inštitut za Afriške študije.

 

Na simpoziju, ki je obravnaval dolgotrajni konflikt in nerešeno vprašanje Zahodne Sahare, so spregovorili številni ugledni mednarodni in slovenski strokovnjaki, politiki ter novinarji, od bivše poslanke v Evropskem parlamentu in predsednice neformalne skupine Evropskega parlamenta za Zahodno Saharo, mag. Karin Scheele, Pedra Pinto Leite, predstavnikov Mednarodnega združenja pravnikov za Zahodno Saharo, do prof. dr. Carlosa Ruiza Miguela s Pravne fakultete z Univerze v Santiagu de Compostela in slovenskega novinarja Mladine, Erika Valenčiča.

 

Zahodna Sahara je poslednja kolonija v Afriki, kjer saharsko ljudstvo že zadnjih 34 let živi človeka nedostojno življenje. Številna vprašanja ostajajo odprta: človekove pravice, dostop do vode, hrane in prebivališča, pravica do samoodločbe ter pravica, ki jim jo je že pred 34 leti določilo Meddržavno sodišče.

 

Glavni poudarek simpozija je bila izmenjava izkušenj, usklajevanje in načrtovanje humanitarnih akcij s saharskim ljudstvom. Na simpoziju so bile predstavljene odločitve različnih sodnih organov, ki bi lahko prispevale k bolj trajnostnemu uresničevanju pravic pripadnic in pripadnikov Saharskega ljudstva, narejen pa bo tudi premislek o politični vlogi, ki jo imajo odločitve Združenih narodov za ljudi, ki so podrejeni tuji oblasti.

Eyachew Tefera z Inštituta za Afriške študije je uvodoma poudaril, da se globalne spremembe zadnjih 40 let Zahodne Sahare še niso dotaknile, saj že vrsto let ostaja nerešeno in mnogokrat s strani mednarodne skupnosti pozabljeno vprašanje. Prebivalci Zahodne Sahare ostajajo nevidni in neslišani. »Da danes razumemo problem Zahodne Sahare, moramo razumeti zgodovino regije,« je v orisu preteklih dogodkov poudaril dr. Mohamed Sidati, minister v vladi SADR, odgovoren za evropske zadeve. Ob tem je ključno tudi razumevanje vloge evropske politike ter politike držav članic, kjer se postavlja vprašanje, ali so le-te del problema ali del rešitve.

 

Po mnenju prof. dr. Carlosa Ruiza Miguela iz Univerze Santiago de Compostela reševanje zahodnosaharskega vprašanje otežujeta dva ključna problema: ne upošteva se resničnosti samega konflikta – da je Zahodna Sahara razdeljeno in okupirano ozemlje, poleg tega pa večina predstavljenih 'rešitev' ne vključuje mehanizmov za implementacijo.

 

Številni govorci so se strinjali, da ostaja vprašanje Zahodne Sahare marginalizirano, ravno zato je po mnenju Karin Scheele, bivše poslanke v Evropskem parlamentu in predsednice neformalne skupine Evropskega parlamenta za Zahodno Saharo, potrebno delati tudi na ozaveščanju poslancev evropskega parlamenta, ki problem pogosto reducirajo s političnega na humanitarnega ali pa se do njega ne želijo opredeliti. Ob tem pa je nujno o vprašanju Zahodne Sahare spregovoriti tudi na državnem nivoju, s političnimi predstavniki držav članic Evropske unije. Organizatorji so dodali, da ob odsotnosti slovenskih političnih predstavnikov na simpoziju ostaja takšen poziv še toliko bolj pomemben.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko