Dogodkovnik

  • p260510_20.12_01

Fabula gostila Richarda Flanagana

Andreja Stajnko | 27.5.2010 | Komentarji 0

Ljubljana, 26.5.2010 ­­­­­– V Klubu Cankarjevega doma je pisatelja pozdravila publika. Pri vhodu sta stala fant in dekle, delila sta slušalke, da bi občinstvo lahko spremljalo intervju z angleško govorečim avtorjem. Nihče ni vzel slušalk, ni bilo potrebno. Slovenci razumejo Avstralce. Avstralski pisatelj razume Slovence.

Richarda Flanagana kritiki postavljajo ob bok Patricku Whiteu, oba pa sta eminentna velikana avstralske literature. Po Flanaganovem romanu Plosk ene roke je bil leta 1998 posnet tudi film, ki je bil še istega leta nominiran za najboljši film na Berlinskem filmskem festivalu. Nenavadno pri tem je, da je film režiral kar Flanagan. Flanagan je Plosk ene roke sprva napisal v obliki scenarija za film, kasneje pa ga je predelal v roman, saj ni kazalo, da mu bo za film uspelo zbrati dovolj sredstev.

Avtor romanov Smrt rečnega vodnika (2003), Neznana teroristka (2008) in Plosk ene dlani (2010) je Slovenijo umestil na zemljevid svetovne literature, kot je to storil Paulo Coelho z romanom Veronika se odloči umreti. Vendar pa je Flanagan kritičen do pisateljev, ki se trudijo ugajati svojemu bralstvu in zanemarijo globljo vizijo, ki sili iz globin kolektivne podzavesti in jo je treba ubesediti. Flanagan pravi, da mora pisatelj pisati zase. Za svoj prvi roman ni našel založnika, ker pri nobeni založbi niso verjeli, da bi zgodba, ki se odvija nekje v tasmanski divjini, bralce lahko pritegnila. Kritiki romana niso hoteli recenzirati, ker ga niso mogli umestiti v nobeno izmed sodobnih struj v avstralski literaturi. Bralci pa so po romanu povpraševali, ko je prva naklada pošla. Povpraševali so še pol leta po tem, ko knjige ni bilo mogoče več kupiti v knjigarni. Leto po izidu je roman začel prejemati nagrade, sledili so ponatisi.

Flanagan je pisatelj novega sveta, ki je obenem stari svet. Pred petdeset tisoč leti je v Avstraliji vzniknila prva kultura, tja so jo zanesli Aboridžini, skoraj mitsko ljudstvo, katerega izvor je do danes ostal neznan. Pa vendar je profesor na Oxfordski univerzi, kjer je Flanagan študiral, zatrdil, da Avstralci nimajo kulture. Flanagan sam pa meni, da ima v svetu, ki ga opisuje, primarno vlogo narava, prvobitna sila, ki jo po panteistično častijo staroselci. Evropa je zanj zibelka civilizacije, žarišče tradicije, zgled, ki vodi na področju filozofije, književnosti.

Flanaganovi mnogi obiski v Sloveniji, njegova žena je potomka slovenskih migrantov v Avstraliji, so pisatelja zaznamovali kot akutnega opazovalca slovenske kulture in zgodovine. Značilnost malih narodov je, da si svojo kulturo in zgodovino lastijo zase. Uspeh, ki ga je Flanagan doživel na Slovenskem, pa kaže, da jim laska, če jih v delih opeva eminentno literarno ime velikega naroda.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko