Dogodkovnik

  • 200px-richardagner

Wagnerjevi skriti svetovi, cikel predavanj ob 200-letnici rojstva Richarda Wagnerja (22. 5. 1813)

Ventilator besed | 13.1.2013 | Komentarji 0

Wagnerjevi skriti svetovi

 

V Wagnerjevem jubilejnem letu 2013, ob 200-letnici njegovega rojstva, slovensko Društvo Richard Wagner v organizaciji Cankarjevega doma iz Ljubljane prireja cikel predavanj o tem skladatelju in njegovi obsežni glasbeni zapuščini. Žal je Richard Wagner v slovenskem kulturnem prostoru postal skoraj obstranec, ki je dočakal svojo zadnjo odrsko postavitev pred več kot četrt stoletja.

 

Na srečo ljubljanska operna hiša v koprodukciji s Cankarjevim domom pripravlja novo postavitev skladateljevega zgodnejšega dela Leteči Holandec. Slovensko društvo Richard Wagner pa v Cankarjevem domu kot dodano vrednost temu dogodku prireja omenjeni cikel predavanj.

 

Wagner je kot nenehni iskalec novih glasbenih izrazov, ki so se najbolje odrazili v njegovih glasbenih dramah, tudi avtor t. i. »celostne umetnine« (Gesamtkunstwerk), ki je globalno vplivala na razvoj glasbe v 20. stoletju, obenem je z njo začrtal vsebinsko smer v novorojenem kulturnem mediju – filmu. Iz tega razloga naša predavanja za začetnike in iskalce začenjamo prav s približanjem Wagnerja skozi filmski jezik.

 

Prav tako boste izvedeli, zakaj je Wagner na Slovenskem nekoč pomenil veliko več kot danes, spoznali boste njegovo občinstvo, na dveh koncertnih predavanjih pa prisluhnili tudi nekaterim njegovim neopernim delom in izvirnemu načinu uporabe enega od inštrumentov, harfe. Natančneje se boste seznanili še s pojmom »celostne umetnine«, ki bo posebej nadgrajena s konkretno obliko glasbene drame, z njegovim zadnjim delom Parsifal. Na koncu boste izvedeli še, kakšen je njegov vpliv na nastanek filma in kako še danes daje smernice filmski glasbi sodobnih avtorjev.

 

 

TO, 15. januarja 2013, ob 18. uri

Dr. Mitja Reichenberg 

Wagner za začetnike

Predavanje je namenjeno predvsem osnovnemu pogledu na ideje Wagnerjeve glasbe v različnih filmih. Gledali in poslušali bomo tako njegove glasbene zamisli kot njihov vpliv na razvoj filmske glasbe ter razbili mit o tem, da je Wagnerjeva glasba »pretežka« za razumevanje tega, kar glasba pravzaprav je.

 

TO, 29. januarja 2013, ob 18. uri

Dr. Jernej Weiss

Wagner na Slovenskem nekoč in danes

Dela Richarda Wagnerja imajo kulten položaj na opernih odrih vseh najpomembnejših opernih hiš. Če so v 19. stoletju odlomke iz Wagnerjevih del pogosto uvrščali na sporede koncertnih (Filharmonična družba v Ljubljani) in opernih (Stanovsko in Deželno gledališče v Ljubljani) ustanov na Slovenskem, pa se zdi, da so odgovorni za operno reprodukcijo pri nas danes kar pozabili na Wagnerja. Predavanje se v povezavi s kulturno-političnimi spremembami v 19. in 20. stoletju na Slovenskem analitično loteva razlogov za (ne)uprizarjanje Wagnerjevih del ter tako skuša opraviti z nekaterimi danes žal še vedno aktualnimi stereotipi, povezanimi z Wagnerjevo glasbo.

 

PO, 18. februarja 2013, ob 18. uri

Teja Saksida, Lovorka Nemeš Dular

Wagner – Beethoven – Wesendonckova

Na koncertnem predavanju bomo naprej izvedeli, kako in kdaj je nastala Wagnerjeva edina fantazija za klavir, ki jo bomo nato primerjali z eno od njegovih pozneje nastalih klavirskih sonat. Osvetlili bomo predvsem Beethovnove vplive na obe deli. Wagnerjeva glasba se bo prek slišane sonate po časovni premici premaknila naprej; v različici za glas in klavir bomo slišali kultni cikel pesmi za glas in orkester, posvečen Mathildi Wesendonck. Nato se bomo posvetili ženski, ki je bila kot Wagnerjeva muza ena odločilnejših figur v Wagnerjevem življenju in posledično tudi pri njegovem delu. Kakšno je bilo njuno razmerje in za kaj vse je zaslužna ta markantna ženska, katere pesmi so Wagnerja premamile? Raziskali bomo vseh pet pesmi in ugotovili, kaj je Wagnerja v njih pritegnilo. Dotaknili se bomo tudi vpliva, ki ga je imela na Wagnerjevo odločitev za uglasbitev ljubezenske strasti v operi Tristan in Izolda.

 

PO, 25. februarja 2013, ob 18. uri

Dr. Gregor Pompe

Ritualnost Wagnerjeve »posvetitvene igre« Parsifal

Ustvarjalnost Richarda Wagnerja prinaša pomembne zareze v logiko operne dramaturgije – v tetralogiji Nibelungov prstan je utemeljil svojo obliko glasbenega gledališča, ki je najtesneje povezano z logiko drame, z zadnjim delom Parsifal pa kaže, da je stopil še korak dlje. V dramaturških nastavkih je mogoče razločno prepoznati ostanke ritualnosti, ki pa niso povezani samo s krščansko liturgijo, temveč predvsem z budistično logiko in ostalinami antične tragedije ali njenih ritualnih predhodnic. Tako je dokončno uresničil zgodnjo Nietzschejevo željo po ponovnem »rojstvu tragedije iz duha glasbe«.

 

TO, 19. marca 2013, ob 18. uri

Mag. Tina Žerdin

Wagner in harfa

Predavanje bo na podlagi ohranjene pisemske korespondence med Richardom Wagnerjem in nekaterimi tedanjimi slavnimi virtuozi na harfi skušalo pojasniti skladateljevo poznavanje tega orkestrskega inštrumenta ter Wagnerjev odnos do njega.

Orkestrski parti iz Wagnerjevih oper od harfista po eni strani zahtevajo veliko interpretativno širino, po drugi pa jih zaznamuje izredna tehnična zahtevnost, ki je večinoma posledica skladateljevega nepoznavanja tega inštrumenta, kar pa ni postavljalo meja Wagnerjevi domišljiji.

S pomočjo glasbenih primerov v izvedbi predavateljice pa tudi z nekaterimi slušnimi posnetki bo predvajanih nekaj najznačilnejših delov za harfo iz oper Richarda Wagnerja. Še posebej bo predstavljena »Beckmesserjeva harfa« – od Wagnerja zgolj za potrebe opere Mojstri pevci nürnberški izumljeni inštrument.

 

PO, 25. marca 2013, ob 18. uri

Dr. Mitja Reichenberg

Wagner in film

V tem predavanju se avtor osredotoča na Wagnerjevo (izvirno) glasbo ter na pomen in vlogo, ki ju ima v različnih filmih – prek filmskih odlomkov spoznavamo svet Wagnerjeve glasbe, povezav in interpretacije tako filma kakor tudi čiste glasbene vsebine.

 

ČE, 25. aprila 2013, ob 18. uri

Teja Saksida

Wagner in »gesamtkunstwerk«

»Gesamtkunstwerk« ali celostna umetnina je beseda, ki večino glasbenikov in poznavalcev glasbe asociira na Richarda Wagnerja. Kako je Wagner postopno gradil svojo idejo o pojmu, ki je njegova lastna skovanka? Od kod je jemal ideje, kdo ga je navdihoval, kdo ga v tem podpiral, kdo ga ni sprejemal? V orisu glasbenih razmer njegovega časa se bomo postavili v kožo revolucionarnega skladatelja in umetnika, ki se je zavedal, da glasba kot umetnost sama po sebi s pomočjo drugih umetnosti lahko postane veliko močnejša. Kako ljudi prepričati, da ima ta ideja globlji smisel in kako razviti glasbene drame (kot so poimenovane Wagnerjeve opere), da jih bodo ljudje razumeli bolj poglobljeno? V slogu Wagnerjevega razmišljanja o smislu glasbe se bomo vprašali, kaj naj bi bil cilj glasbenih, opernih, gledaliških, glasbeno-gledaliških in filmskih predstav v današnjem času. Katera od oblik podajanja je najbližja naslednica celostne umetnine?

 

PO, 13. maja 2013, ob 18. uri

Dr. Vlado Kotnik

Wagner in njegovo občinstvo

Med opernimi skladatelji je Richardu Wagnerju ne le z njegovim izjemnim opusom kot titanskim modernističnim manifestom, temveč tudi z njegovim specifičnim razmerjem do občinstva nedvomno pripisan prvovrsten položaj v zgodovini opere. Wagnerjevo siceršnje preziranje popularnega okusa ni bilo odločilno pri tem, da ne bi kazal velike zavzetosti za navezovanje stika z občinstvom. Še več, Wagner si je močno prizadeval vzgojiti svoje lastno občinstvo. V svojem pisanju je rad idealiziral občutek skupnosti, ki je opredeljeval gledališko občinstvo v antični Grčiji in v Parizu Gluckovega časa. Z ustanovitvijo svojega lastnega gledališkega svetišča v Bayreuthu je institucionaliziral ne le radikalizem, ki mu je omogočal zanesljivo preglednost sistematično inovativnih produkcij njegovih del, ampak tudi spomin nanj. Predavanje bo tako obelodanilo nekaj elementov zgodovinske, družbene, kulturne, ceremonialne in ideološke konstitucije Wagnerjevega oziroma wagnerjanskega občinstva, ki je reformističnega skladatelja povzdignilo na piedestal nemške visoke kulture.

 

PO, 20. maja 2013, ob 18. uri

Dr. Mitja Reichenberg

Wagner in filmska glasba

To predavanje obravnava predvsem wagnerjanske prvine pri različnih avtorjih filmske glasbe, njegov leitmotiv (vodilni motiv), orkestracijo in idejo gesamtkunstwerka (celostne umetnine). Filmski odlomki predstavljajo glasbeno-idejno vez med »izvirno« Wagnerjevo glasbo in njegovimi zvestimi filmskimi »posnemovalci«.

 

V sodelovanju z Društvom Richard Wagner Ljubljana      

 

 

Vsa predavanja v Kosovelovi dvorani

Posamezno predavanje 5 EUR, ves cikel 35 EUR

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko