Dogodkovnik

  • cd_30

Malandain balet iz Biarritza - PEPELKA

Ventilator besed | 27.2.2015 | Komentarji 0

TO, 3. marca, ob 19.30

Malandain Ballet Biarritz

Pepelka (Cendrillon)

 

 

Koreografija: Thierry Malandain

Glasba: Sergej Prokofjev

Vodja produkcije in oblikovanje luči: Jean-Claude Asquié

Scenografija in kostumografija: Jorge Gallardo

 

Pepelka: Miyuki Kanei

Princ: Daniel Vizcayo

 

Plesalci: Ione Miren Aguirre, Raphaël Canet, Mickaël Conte, Ellyce Daniele, Frederik Deberdt, Romain Di Fazio, Baptiste Fisson, Clara Forgues, Michaël Garcia, Jacob Hernandez Martin, Irma Hoffren, Mathilde Labé, Hugo Layer, Claire Lonchampt, Fábio Lopez, Nuria López Cortés, Arnaud Mahouy, Patricia Velazquez, Laurine Viel, Lucia You González

 

Baletna mojstra: Richard Coudray, Françoise Dubuc

Nadzorni inspicient: Oswald Roose

Vodenje predstave: Chloé Bréneur, Jean Gardera

Lučna mojstra: Frédéric Eujol, Christian Grossard

Tonska mojstra: Nicolas Rochais, Jacques Vicassiau

Scenska mojstra: Raphaël Tadiello, Bertrand Tocoua

Garderoberka: Karine Prins

Rekviziter: Frédéric Vadé

Tehnična ekipa na gostovanju: Thierry Crusel, Guy Martial

 

Predstava

 

»… zato sem se odločil zasnovati Pepelko za 'pobeg pred temačno realnostjo', kot bi dejal Massenet, za pobeg pred krvavečo človeškostjo, omejenostjo in človeško neumnostjo, drugače rečeno, da bi izšel iz plehkosti vsakdana.« Thierry Malandain, februar 2013

 

Malandain je septembra 2014 v okviru Evropskih baletnih nagrad Marie Taglioniprejel priznanje za najboljšo koreografijo prav za Pepelko. Mednarodna žirija je poudarila kompleksno umetnost pripovedovanja, prefinjeni smisel za humor, svež avtorski slog, ki spaja pronicljivo in presenetljivo psihološko analizo, ter izredno tehnično izpopolnjenost.

 

Čeprav Malandain ostaja zvest dramaturgiji pravljice in partituri Prokofjeva, je teme upanja, trpljenja in čustvovanja raziskal na svojstven način. Njegova različica zasleduje oblikovanje plesne zvezde, zgodba pa gledalca vodi po poti njenega udejanjanja, skozi dvom, obrobnost, trpljenje, upanje, vse do (odrske) svetlobe. Humorni burleskni vložki poudarjajo absurdnost tragične usode.

 

Statična, a vizualno impresivna scenografija daje čarobni pravljici svobodo, da se udejani v plesnem gibu in tako ohranja brezčasno sporočilo.

 

https://www.youtube.com/watch?v=2Qi-WdiibO0

 

Koreograf

 

Thierry Malandain, ki se lahko pohvali z več kot 75 koreografijami, razvija svojstveno videnje koherentnega plesnega repertoarja z globokimi navezavami na tradicionalni koncept »baleta«, po katerem posega za referenco na estetski gib, obenem poudarja plešoče telo, njegovo silovitost, virtuoznost, človečnost in čutnost. Pristop Thierryja Malandaina zaznamujejo globoke človeške vrednote. Njegovo iskanje pomena in estetike usmerja brezčasen slog, ki je energičen in zmeren obenem. Lahko je resen, pa tudi predrzen; svojo raznovrstnost črpa iz dolge plesne zgodovine v dinamični viziji izbrane discipline. Zatorej so plesalci v njegovi skupini odlično izurjeni v klasični baletni tehniki, njihova izraznost, ki se izkristalizira v Malandainovi koreografiji, pa je sodobna.

 

Malandain v svojih stvaritvah oblikuje izraz v sozvočju s sodobnim in klasičnim gibom, z zgodovino in današnjim svetom. Pravzaprav se posveča novim, osebnim poustvaritvam del iz železnega repertoarja, kot so Romeo in Julija, suite Magifique, Orfej in Evridika, Favnovo popoldne, Hrestač, Bolero in Pulcinella Čajkovskega, ter avtorskim stvaritvam, kot so Lucifer (2011) na novo partituro skladatelja Guillauma Connessona ali Une Derniere Chanson (2012) s starofrancoskimi baladami in žalostinkami. Thierry Malandain je naklonjen tudi sodobnim ustvarjalcem, kar dokazuje veliko število koreografov različnih estetik, ki jih sprejema v Narodnem koreografskem centru v Biarritzu ali med festivalom Le Temps d’Aimer, katerega umetniški vodja je.

 

 

Baletni ansambel

 

Leta 1997 je Thierry Malandain na pobudo francoskega Ministrstva za kulturo in komunikacijo ter mesta Biarritz osnoval prvi klasični Center sodobne koreografije v Biarritzu, obmorskem letovišču ob Biskajskem zalivu. Vse se je zgodilo zelo hitro in že septembra 1998 je v Gare du Midi, veliki opuščeni železniški postaji z dvema orjaškima stolpoma svoja vrata odprl Narodni koreografski center – Balet Biarritz.

 

Število stalnih plesalcev se je čez leta spreminjalo; danes skupina šteje 22 članov, vsi so se izpopolnjevali na priznanih evropskih baletnih šolah.

 

Koproducenti/partnerji: Kraljeva opera iz Versaillesa, Baskijski simfonični orkester, Narodno gledališče Chaillot v Parizu, Opera Reims, Gledališče Victoria Eugenia San Sebastián, Poletni gledališki festival Verona, Lugano in Scena, Veliko gledališče iz Bogote, Arteven – Regija Benečija, Teatros del Canal iz Madrida, Gledališče Olympia iz Arcachona, Espace Jéliote iz Oloron Sainte-Marie, Balet Malandain iz Biarritza

 

Gallusova dvorana: 16, 19`50, 23`50, 28´50, 15* €

 

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

 

 

Pokrovitelj predstave: Revoz d.d.

 

Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko