Dogodkovnik

  • v954

SIDONY BOX + PSYCHOMAGIA – SHANIR BLUMENKRANZ"ABRAXAS PLAYS MASADA BOOK TWO

Maša Simčič | 6.5.2015 | Komentarji 0

21.4. so organizatorji Cankarjevih torkov pripravili še zadnji dvojni koncert v sezoni. Tokrat so se res potrudili in obiskovalcem postregli s pravo poslastico sodobnega jazza. Najprej se je predstavila francoska skupina Sidony Box, ki prihaja iz Nantesa. Trio, ki je do zdaj izdal tri mednarodno nagrajene albume, sestavljajo Elie Dalibert na altovskem saksofonu, Manuel Adnot na kitari in Arthur Narcy na bobnih. Fantje navdih za svoje raziskovanje jazza črpajo iz različnih žanrov - popa, post popa in elektronike pa tudi technical metala ter free jazza. Temu primerno je njihova glasba zelo raznolika. Giblje se od atmosferske, zasanjane glasbe do razbijaškega free jazza. Osemstrunska kitara nadomešča bas, pri umirjenih skladbah ustvarja atmosferski učinek, uporablja posebne efekte, sproti posname več linij in tako poskrbi za polnejši zvok. Pri eni od skladb celo odloži inštrument in samo pritiska na gumbe. Bobnar izžareva nenavadno energijo, predvsem zato, ker bobnanje podkrepi z obrazno mimiko in gibanjem telesa. Njegovo igranje zaobjema cel spekter med minimalizmom in metalskim razbijanjem; v eni od skladb s tal potegne verigo in jo uporabi za bobnanje. Saksofon je glavni melodični inštrument v skupini. Elie Dalibert čudovito odigra lirične melodije, poslušalec lahko občuti čutnost in hrepenenje, ki vejeta iz njegovega inštrumenta. V bolj živahnih skladbah se odmakne od romantike ter približa moderni jazzovski improvizaciji, včasih zazveni celo orientalsko. Skupina Sidony Box je navdušila z raznolikostjo svojih kompozicij. Trio je lepo uigran, vsak posameznik z občutkom prispeva svoj del in celota je odličen skupek vseh aspektov različnih stilov. Fantje so inovatorji na področju sodobnega jazza, vanj vpletajo žanre, ki so z njim na prvi pogled nekompatibilni, a energičnemu triu uspe sestaviti nenavaden mozaik, ki poslušalcu ugaja. Zato ne čudi, da je bil trio veliko odkritje na sejmu Jazzahead 2014, prislužili so si pohvale kritikov in poslušalstva.

V drugem delu se je predstavila newyorška zasedba Abraxas. Kvartet v nenavadni sestavi Shanir Blumenkranz bas in gimbri, duo kitaristov Aram Bajakian in Eyal Maoz ter Kenny Grohowski na bobnih, je igral skladbe z najnovejšega albuma Psychomagia. Kompozicije na albumu so delo Johna Zorna, ki je znan po svojih inovacijah in mističnih ciklih. Nastop skupine je uvedel posnetek ptičjega petja. V oči mi je najprej padel izgled glasbenikov: dva metalca, piflar in uglajen gospod. Kasneje se je izkazalo, da kljub temu odlično delujejo kot celota. Blumenkranz, frontman, je najprej opozoril občinstvo, da je njihova glasba nekakšna mešanica med spiritualnimi zvoki in napadom; utemeljil jo je kot meditativno glasbo, pri kateri hrup daje možnost, da se poslušalec osredotoči le nanj in pozabi na svojo osebno zgodbo. Glavna zvezda skupine je maroški inštrument z imenom gimbri. Lahko bi ga opisali kot tristrunski bas, prekrit s kameljo kožo, uporabljajo ga v plemenu Gnawa za obredne in zdravilske namene. Nenavadni inštrument z repetitivnimi vzorci poskrbi za ritualno noto, v nekaterih skladbah ga zamenja klasični elektronski bas. Duo kitar se zdi nenavadna izbira, a kitarista ustvarjata odlično melodično kuliso, včasih igrata enoglasno, spet drugič se zapleteta v igro, gibljeta se od divjih rockovskih in orientalsko-balkanskih rifov, do zvoka, ki bi ga pripisali kakšnemu westernu. Tudi pri tej skupini si bobnar zasluži posebno pohvalo, basist ga je v šali označil za žival. V dinamičnih skladbah razbija po bobnih kot bi bil v metal bendu. Ko glasba dobi bolj meditativen značaj, se zna umakniti in podpreti igro ostalih inštrumentov, pri eni od ritualno zvenečih skladb je odložil palčke in na bobne zaigral kar z rokami. Po koncu si je občinstvo priploskalo še eno skladbo, Blumenkranz je pripomnil, da imamo očitno radi mučenje, tako kot on. Glasbo kvarteta Abraxas bi težko označili za jazz. V zvoku kitar in bobnov namreč večkrat zasledimo rockovske elemente. Poleg tega pa se v skladbe vtihotaplja ritualna komponenta. Morda bi ji lahko rekli mistični rock,  Zorn je pri ustvarjanju zadnjega albuma med drugim iskal navdih tudi v delih poznorenesančnega filozofa Jordana Bruna, ki se je ukvarjal z misticizmom in okultizmom.

Zaključek Cankarjevih torkov je bil letos izpeljan v slogu. Izjemni glasbeniki so občinstvu ta večer postregli z nenavadnimi okusi zamešanimi v že znane glasbene sloge. Dvojni koncert odličnih skupin, ki žanrsko iščeta inovacije in nove kombinacije v glasbenem mozaiku se je nadaljeval ob degustaciji vin in klepetu na terasi Kluba CD.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2019 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko