Dogodkovnik

  • kozelj

KONCERT SAMOSPEVOV_BARBARA KOZELJ_8.3.2017,

Ventilator besed | 4.3.2017 | Komentarji 0

Barbara Kozelj, mezzosopran

Phyllis Ferwerda, klavir

Godalni kvartet: Žiga Faganel, Irina Kevorkova, Aleksander Milošev, Alja Mandič

 

8. 3. 2017, 19.30

Ljubljana, Viteška dvorana v Križankah

 

Vstop prost!

 

Spored:

 

Gustav Mahler (1860–1911)

Klavirski kvartet v a-molu                                                                                                    

 

Ottorino Respighi (1879–1936)

Il Tramonto – Lirična pesnitev za mezzosopran in godalni kvartet (P. B. Shelley)   

 

Ivan Florjanc (1950)

Meditacija in fuga na temo Uroša Kreka / noviteta                                                               

 

Damijan Močnik (1967)

Da prihajam. Da odhajam. (Dane Zajc) / noviteta

 

Anton Webern (1883–1945)

Počasni stavek za godalni kvartet

 

Ernest Chausson (1855–1899)

Les papillons / Metulji, op. 2, št. 3 (Pierre Jules Theophile Gautier)

Le temps de lilas / Čas španskega bezga, op. 19 (Maurice Bouchor)                      

Chanson perpétuelle, op. 37 (Charles Cros)                                                 

 

 

Mezzosopranistka Barbara Kozelj je karizmatična in vsestranska glasbenica, ki z izvrstnimi nastopi navdušuje občinstvo na najpomembnejših svetovnih koncertnih odrih. Po debiju s Kraljevim orkestrom Concertgebouw leta 2013 se je njena kariera začela strmo vzpenjati. Leto pozneje je prvič nastopila v dvorani Carnegie Hall v Pasijonu po Mateju pod taktirko dirigenta Ivána Fischerja in požela pohvalne kritike v strokovni javnosti in pri poslušalcih.

Leta 2015 je uspešno debitirala kot Penelopa v Monteverdijevi Odisejevi vrnitvi v domovino na Festivalu Enescu v Bukarešti inv londonski dvorani Barbican Hall z Akademijo za staro glasbo. Kritiki so izpostavili »čudovito mirno prezenco ter silovito izrazno podajanje Monteverdija«.

Kozeljeva redno nastopa z Ivánom Fischerjem in njegovim Budimpeškim festivalskim orkestrom. Poleti je prvič nastopila na festivalu BBC Proms v Mozartovem Rekviemu in se orkestru pridružila na evropski turneji (Budimpešta, Amsterdam, London, Brugg, Baden Baden, San Sebastian). Na ameriški turneji so posneli tudi zgoščenko uprizoritve Mendelssohnovega Sna kresne noči, ki bo v kratkem izšla pri založbi Channel Classics.

Kozeljeva se je odlikovala v vodilnih opernih vlogah: Ruggiera, Čira, Galateja in Junona (Händel), Orfej (Gluck), Donna Elvira in Dorabella (Mozart), Lukrecija (Britten), Flosshilda (Wagner) in Neris (Cherubini) v opernih hišah v Essnu, Bonnu in Amsterdamu.

Zanjo piše več sodobnih skladateljev. Leta 2015 je, skupaj z Nizozemskim komornim orkestrom in Gordanom Nikolićem, prvič nastopila v amsterdamski dvorani Concertgebouw v »Dobro do – Epizode iz pevkinega življenja«, intimnem delu Maxa Knigga po njeni življenjski zgodbi. Tam je znova nastopila s svetovno premiero celotnega Cikla Pessoa Jana van de Putta na ZatterdagMatinee z ansamblom Asko|Schönberg in Reinbertom de Leeuwom. Zgoščenka tega nastopa je izšla jeseni 2016.

Zadnja leta je Kozeljeva sodelovala z dirigenti kot so Jaap van Zweden, Genadij Roždestvenski, Neeme Järvi, Kenneth Montgomery, Paul McCreesh, Stefan Soltesz, Jan-Willem de Vriend, Antony Hermus, Otto Tausk, Uroš Lajovic, Per-Otto Johansson. Pela je z Orkestrom dobe razsvetljenstva, z Gabrieli Consort and Players, Barcelonskim simfoničnim orkestrom, Essenskimi filharmoniki, Orkestrom sv. Luka, Orkestrom Slovenske filharmonije in z večino nizozemskih orkestrov.

Na recitalih samospevov je nastopala s pianisti Phyllis Ferwerda, Richardom Egarrjem in Juliusom Drakom. Z Ebony Bandom je za založbo Channel Classics posnela svojo prvo zgoščenko Okoli Prage in prejela izvrstne kritike doma in po svetu.

Študirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pozneje pa na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Učila se je pri Sasji Hunnego, Meinardu Kraaku, Ann Murray, Gracieli Araya in Anne Sophie von Otter. Bila je članica Nove operne akademije in Nizozemskega opernega studia.

 

Pianistka Phyllis Ferwerda se je že v času študija izkazala za tenkočutno komorno glasbenico in interpretinjo samospeva. Leta 1984 je prejela nagrado Berlage kot najboljša pianistka v interpretaciji samospeva, čemur je sledilo povabilo E. Schwarzkopf k sodelovanju na mojstrskem tečaju v Concertgebouwu. Od takrat je igrala na številnih mojstrskih tečajih, med drugim pri E. Ameling, R. Hollu, J. van Nesu in nedavno pri eni najbolj priznanih nizozemskih opernih pevk E. M. Westbroek. Delala je za nizozemsko Reisopera in bila strokovna sodelavka šole Britten-Pears v Aldeburgu ter na festivalu Gregynog v Walesu. Sodelovala je pri glasbeno-gledaliških produkcijah za otroke in delala za mednarodno pevsko tekmovanje v 's-Hertogenboschu. Na Nizozemskem je izredno cenjena kot pianistka samospevov. Skupaj z B. Hannigan, C. Burggraat, T. Kross, M. Fischer in mnogimi drugimi je nastopila na vseh najpomembnejših koncertnih odrih. Od leta 1989 je pevska pedagoginja na Kraljevem konservatoriju v Hagu. Tam je tudi spoznala Barbaro Kozelj, s katero jo druži prijateljsko glasbeno ustvarjanje. 

 

Violinistka Irina Kevorkova je študirala na Moskovski akademiji Gnesin pri Miroslavu Rusinu in Jarosalvu Aleksendrovu, članu slovitega Borodin kvarteta. Od leta 1993 je vodja drugih violin orkestra Slovenske filharmonije. Enajst let je bila tudi vodja drugih violin v Komornem godalnem orkestru Slovenske filharmonije. Kot članica tega orkestra je dobitnica nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade Mesta Ljubljana. Z obema orkestroma je večkrat nastopila tudi kot solistka, recitale pa je imela na Hrvaškem in v Italiji. Sodelje z ansambli za sodobno glasbo (Ansambel Slavko Osterc, Slowind, Studio za elektronsko glasbo iz Freiburga idr.) in na festivalih sodobne glasbe.

 

Violončelistka Alja Mandič je študirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri Valterju Dešpalju. V ansamblu Cellomania je pridobila bogate izkušnje komornega muziciranja. Nastopili so na mnogih festivalih s priznanimi violončelisti kot so Mischa Maisky, Giovanni Sollima in Monika Leskovar. V času študija je bila za svojo solistično izvedbo Schumannovega koncerta z Zagrebško filharmonijo izbrana za Rektorjevo nagrado Univerze v Zagrebu. Kasneje je kot solistka nastopila z Budapest Strings, Moscovia Ensemble, Capellen Symphony Orchestra in Südwestdeutsches Kammerorchester. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih in sodelovala z umetniki kot so I. Gitlis, A. Rudin, G. Lipkind, F. Helmerson, D Geringas, A. Bylsma, C. Hagen, M. Perenyi, G. Hoffman idr. Redno nastopa v Sloveniji, Evropi, koncertirala pa je tudi že v Izraelu, Rusiji, Kanadi, ZDA in na Japonskem.

Od letošnje sezone je članica Zagrebške filharmonije.

 

 

 

Aleksandar Milošev je solo violist orkestra Slovenske filharmonije, ki je študiral v rojstnem Zagrebu in je prejemnik številnih nagrad na uglednih mednarodnih tekmovanjih. Uspešno stopa po razgibani mednarodni poti solističnega in orkestrskega glasbenika in je ob rednem delovanju v orkestru Slovenske filharmonije kot solo violist muziciral tudi z münchensko in londonsko filharmonijo. Do leta 2013 je bil član orkestra Zagrebških solistov. Je soustanovitelj in dolgoletni član godalnega kvarteta Tartini ter izredni profesor na zagrebški Glasbeni akademiji in stalni gostujoči profesor na konservatoriju Trinity Laban za glasbo in ples v Londonu. Milošev je prejel eno najvišjih slovenskih priznanj, Prešernovo nagrado.

 

Žiga Faganel je violino začel študirati v Ljubljani, diplomiral pa je v razredu Alice Schoenfeld na glasbeni šoli Thornton Južnokalifornijske univerze v Los Angelesu. Uspešen je bil na več tekmovanjih, tudi kot član godalnega kvarteta Tetraktys. Izpopolnjeval se je v Avstriji pri Rainerju Küchlu in Petru Götzlu. Bil je koncertni mojster slovenskih in mednarodnih mladinskih orkestrov. Ob recitalih in sodelovanju v raznih orkestrih se posveča predvsem komorni glasbi. Bil je član orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, zdaj pa je član orkestra Slovenske Filharmonije. Leta 2008 je s Tomažem Sevškom in Domnom Marinčičem posnel zgoščenko sonat Giuseppeja Tartinija. Dve leti je bil član godalnega kvarteta Slovenske filharmonije. Kot komorni glasbenik in baročni violinist nastopa na različnih festivalih doma in v tujini.

 

Koncert je organiziran v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.

V letu 2017 koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana finančno podpirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

 

GLASBENA MATICA LJUBLJANA

Vegova ulica 5, 1000 Ljubljana
01 421 05 93, 051 359 313

www.glasbenamatica.si
info@glasbenamatica.si

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko