Dogodkovnik

  • vodnikova_domacija1_17

Vodnikova domačija - napovednik

Ventilator besed | 15.6.2017 | Komentarji 0

NAPOVEDNIK DOGODKOV OD 15. DO 2. JULIJA 2017

 

 

Četrtek, 15. 6. (19h)

ČAS ZA RAZMISLEK Z JEDRT MALEŽIČ LAPUH IN MOJCO PIŠEK

 

Jedrt Lapuh Maležič je izbruhnila kot pravi ustvarjalni vrelec. V samo letu dni je nanizala svoji prvi dve zbirki kratkih zgodb, Težkomentalce in Bojne barve, ki prinašata prav to, kar obljubljata: zares težke mentalce psihiatrične bolnišnice in živopisane bojne barve, ki napravijo lezbijke in geje še bolj graciozne, kot povorka bednih paradnikov pa so v njih videti takšni in drugačni nasprotniki ljubezni in svobode.

Avtorica pa tudi sicer nerada molči, kar bomo na Vodnikovi domačiji s pridom izrabili: Kdo bi pravzaprav v slovenski družbi sodil na klinični oddelek psihiatrije? Kakšno zvezo imata topoumnost in ozkosrčnost z nastajanjem dobrih knjig? Je slovenska literatura nebrana ali neberljiva? Kdo je pravzaprav "una druga Jedrt"? Ter koliko mladih mamic je potrebnih, da zamenjajo žarnico?

 

Vstop prost.

 

 

Sreda, 28. 6. (20h)
URŠULA RAMOVEŠ IN FANTJE Z JAZBECOVE GRAPE

koncert

Po dolgem času imamo v Ljubljani spet priložnost slišati poezijo pesnika iz Poljanske doline Janeza Ramovša, kot jo zapojejo Uršula Ramoveš (uglasbitev, vokal), Joži Šalej (vokal, harmonika, klavir) in Metod Banko (vokal). Pesnik je  za zbirko Skuz okn strejlam kurente leta 2012 prejel prestižno Jenkovo nagrado. Poleg avtorskih pesmi je napisal in priredil tudi besedila za predelave rock in drugih standardov, kot so Popoln dan (Perfect Day; Lou Reed), Cajt (Time; Tom Waits), Lili Marlen in druge, ki so izšle na albumu Talisman. Uršula in fantje iz Jazbecove grape nam na tokratnem koncertu na vrtu domačije predstavljajo izbor svojih najljubših komadov. V primeru dežja bo koncert v podstrešni dvorani domačije.

 

Vstop prost.

 

 

Petek, 30. 6. – nedelja, 2. 7.

L'ETAŽERJEV LITERARNI VIKEND: VSAKA KNJIGA JE UPOR 

Literarni klub L'etažer prireja že drugi literarni vikend za mlade bralce in ustvarjalce. Pridružite se nam!

 

PROGRAM

PETEK, 30. junij
16.45: uvodni pozdrav
17h – 18.30: Miklavž Komelj: Was Jure Detela wirklich sagte? (predavanje)
19h: literarni večer: Tara Ferbežar Felgner, Martin Justin, Nejc Hirci, Jakob Kužnik in Aleš Zaplatil. Sledi odprto branje.

SOBOTA, 1. julij
12h– 13.30: Laura Repovš: Kako nastane pesem? (predavanje in pogovor)
15h – 16.30: Grega Ulen: Manjšinska književnost in politika jezika med Magrebom in Slovenijo (predavanje)
16.45 – 18.15: Esad Babačić: Slovenska punk poezija (predavanje)

NEDELJA, 2. julij
10h – 12h: Marjetka Krapež: Ustvarjalno branje in pisanje (predavanje in delavnica)
12h – 13.30: Jaka Smerkolj: Vsaka drama je upornica (predavanje)

Vstop prost!


x x x

O VSEBINI

Miklavž Komelj: Was Jure Detela wirklich sagte?

Predavatelj bo predstavil nekaj preliminarnih tez, povezanim z raziskovanjem literarne zapuščine Jureta Detele (1951 - 1992). Detela je ne glede na to, da je bil v času svojega življenja cenjen le v zelo ozkem krogu ljudi in še v tem le delno razumljen, sebe videl kot nekoga, ki je naredil pomemben premik v svetovnem pesništvu. Ta samozavest ni niti malo pretirana; najbrž ni nihče v svetovni poeziji izpričal tako intenzivne želje po govorici, ki bi vzdržala v srečanju z bitji, ki te govorice ne uporabljajo; vsa njegova govorica je bila utemeljena v razmerju do "bitij iz tujih svetov", med katerimi so bile zanj posej pomembne živali. Detelova poskušanja vzpostavitve pogojev za popolnoma novo razmerje med ljudmi in živalmi, so bila izjemno radikalna; temeljila so na povezanosti preko tujosti; Detela je zavrgel totalizirajočo idejo narave kot načela, ki naj bi osmišljalo eksistenco "bitij narave", ampak je izhajal iz tega, da "ni bitja, bi ne bi bilo že a priori ločeno od narave, in zato samo". Njegovo zavračanje ubijanja ni potrebovalo konceptov dobrega in zlega, ampak je bilo utemeljeno strogo spoznavno.
Danes je Detelova misel neverjento aktualna za argumentacijo veganskega gibanja. Predavatelj bo poskušal nekoliko natančneje pojasniti tudi Detelovo zahtevo po govorici brez metafor in po strogi dobesednosti; zanj to ni pomenilo želje po fiksiranju pomenov v nasprotju z njihovim prenašanjem; ravno nasprotno; metaforo je kot operacijo substitucije problematiziral zato, ker je prepoznal fiksiranje pomena kot tiho predpostavko vsakega prenosa pomena; nasproti temu je postavil koncepcijo dobesednosti kot nenehnega širjenja pomena, povezanega z nenehno senzibilizacijo perceptivnosti, ki jo je imenoval "transcendentalna senzualnost".

Miklavž Komelj je pesnik, esejist, prevajalec in umetnostni zgodovinar. Doktoriral je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je avtor številnih pesniških zbirk, esejev in znanstvenih študij. Za svoje pesniško, esejistično in prevajalsko delo je dobil več prestižnih nagrad. Uredil je zapuščino Jureta Detele, ki je pred izidom.

Laura Repovš: Kako nastane pesem?

Kako nastane pesem? Kaj se zgodi v pesnikovi delavnici vse od prvega znamenja pesmi do trenutka, ko je pesem izpisana na papirju? Kakšen je ta prostor pesniške besede? Kako se pesem naznani? Je zanjo potreben navdih ali vztrajno delo, delo, delo ...? Kam pesnika pesniški jezik vodi in kaj od njega zahteva? Kdaj je pesem dokončana? Odgovorov na ta vprašanja je najbrž toliko, kot je samih pesnikov, in še mnogo več. Pogledali si bomo, kaj so o procesu pisanja pesmi zapisali nekateri ključni pesniki XX. stoletja in odprli prostor za pogovor o tem, kako na ustvarjanje kot bralci ali kot pisci gledate vi.

Laura Repovš je literarna komparativistka in hispanistka. Svojo literarno pot je začela prav pri Literarnemu klubu L'etažer, nato pa je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer nadaljuje s študijem. Ukvarja se s prevajanjem slovenske sodobne poezije v španščino in piše.


Grega Ulen: Manjšinska književnost in politika jezika med Magrebom in Slovenijo

Jezik je dialekt z vojsko, pravi piker pregovor. Kako se obnašajo (in obnesejo) književnosti na bojišču jezikov in narodov z velikimi vojskami? Kakšen je položaj manjšinskih avtoric in avtorjev v dobi svetovne književnosti, ki jo narekuje globalni založniški trg in razmerja moči, ki se odražajo v jezikovni pokrajini? Predavanje se bo ukvarjalo z intelektualnimi vprašanji medkulturnih odnosov, (postkolonialne) dvojezičnosti in etike prevajanja ter s problemi disciplinarne logike primerjalne književnosti, pedagogike in kanona svetovne književnosti ter kulturnega prevajanja kot interpretativnega pristopa k literaturi. Skozi teoretski razmislek o večkulturnosti in romanih, kot sta Primer Meursault Kamela Daouda in Angel pozabe Maje Haderlap, bo predavanje povpraševalo, če modeli manjšinskosti lahko povežejo zgodovinsko in geografsko nepovezane književnosti.

Grega Ulen je diplomiral iz svetovne književnosti in bližnjevzhodnih študij na New York University Abu Dhabi, doktorski študij iz primerjalne književnosti in literarne teorije pa nadaljuje na Univerzi Princeton. Je avtor pesniške zbirke Čez rob noči, ki je izšla leta 2012 pod okriljem literarnega kluba L'etažer. Poleg poezije piše tudi teoretske eseje in literarne kritike ter prevaja iz angleščine, francoščine in arabščine.

Esad Babačić: Slovenska punk poezija

Predavanje Esada Babačića bo posvečeno fenomenu slovenske punk poezije, s poudarkom na besedilih skupin Berlinski zid, Čao pičke in Otroci socializma. Predavatelj se bo ob tem dotaknil tudi vprašanja pisateljske izkušnje.

Esad Babačić je pesnik, pisatelj, tekstopisec in novinar. V najstniških letih je ustanovil odmevno punk skupino Via Ofenziva. Bil je urednik in voditelj TV oddaje Hotel Romantika. Napisal je tudi biografijo Dejana Zavca z naslovom Trdobojec. Izdal je več pesniških zbirk, nazadnje zbirko Kitula (2015).
Marjetka Krapež: Ustvarjalno branje in pisanje
V prvem delu bomo ob branju pesmi razmišljali o pesniških oblikah, prostem verzu in pesmi v prozi. V čem se pesniški jezik razlikuje od nepesniškega? Jurij Tinjanov v knjigi Vprašanje pesniškega jezika zapiše, da je to ritem – ne le kot rima ali zaporedni vzorec ponavljanja, ampak tudi ritem pomena.
V drugem delu se bomo posvetili glavnim značilnostim kratke zgodbe. Sledile bodo vaje iz pisanja, z ustvarjalnostjo se zabriše meja med »mojim ponižnim življenjem in kraljestvom resnice«, kot pravi Proust.
Marjetka Krapež je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučuje slovenščino na Gimnaziji Vič in vodi Literarni klub L'etažer. Uredila je številne pesniške prvence mladih ustvarjalcev. Vodi literarno šolo v Vodnikovi domačiji. Izdala je dve pesniški zbirki, Prgišče in Sledi bližine.

Jaka Smerkolj: Vsaka drama je upornica


Kot je vsaka knjiga upor, so uporniki vsi liki v njej. Razmišljanje Vsaka drama je upornica se bo osredotočalo na zibelko današnje dramatike, ki je prepogosto zanemarjena in trhla veja literature. V nekaj več kot tridesetih atiških tragedijah, ki še danes zavzemajo zlato mesto v jeklenem repertoarju, so trije dramski pesniki, Ajshil, Sofoklej in Evripid, zelo pogosto za svoje junakinje izbrali ženske, upornice. Pod drobnogled bomo vzeli predvsem dve, in sicer Medejo in Antigono, saj sta ti skozi literarno zgodovino doživeli morda največ reinterpretacij in sta posebej aktualni zaradi svojih odrskih postavitev, ki smo jim bili lahko priča v letošnji gledališki sezoni. Kakšno vlogo nosi upornica v atiški tragediji? Katera vprašanja odpira? Morda najpomembneje, ali znamo na ta vprašanja odgovoriti z današnjim dramskim ali gledališkim jezikom?
Pred predavanjem priporočamo ogled uprizoritve Antigone v SNG Drama Ljubljana (režija Eduard Miller) in Medeje v SNG Drama Maribor (režija Oliver Frljić) – slednja bo junija tudi gostovala v Ljubljani – ter v branje Žižkovo reinterpretacijo Antigone.
Jaka Smerkolj je študent prvega letnika dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Z L’etažerjem bere, premišljuje in piše že od začetka svojega srednješolskega izobraževanja. Leta 2016 je pri literarnem klubu izdal svoj pesniški prvenec Mogoče jutri.

 

 

Napovedujemo:

POGOVOR S KRESNIKOVIM NAGRAJENCEM 2017!

V sodelovanju s časopisno hišo Delo bomo to leto že drugič predstavili aktualnega prejemnika nagrade Kresnik. Gost večera bo razkrit na podelitvi nagrad, v petek, 23. junija.

 

Pogovor bo predvidoma potekal v prvem tednu v juliju. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Več informacij in fotografije: Irena Plešivčnik, 040 162 739, irena.plesivcnik@divjamisel.org

 

Vodnikova domačija Šiška
Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana
Odpiralni čas:
TOR- PET (10h- 18h)
SOB in NED (10h-14h)
ter ob napovedanih dogodkih.

 

Domačija v času odprtja vabi k branju v čitalnico ter Knjižnico pod krošnjami, kjer so na voljo mnogi sveži izvodi knjig, dnevno časopisje in revije ter pisanju v sobo za pisanje. Ob tem so za različne publike v domačiji redno na sporedu dogodki in izobraževanja.


Delovanje Vodnikove domačije Šiška omogoča MOL- Oddelek za kulturo

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko