Dogodkovnik

  • dsc09411
  • dsc09428
  • dsc09455
  • dsc09507
  • dsc09508
  • dsc09511
  • dsc09514

Razstava o kajenju tobaka v MKI

Špela Pahor | 21.6.2017 | Komentarji 0

Neutrudni zbiralec starin Janez Janežič je, skupaj z ženo Marijo,  v vitrine v Mestni knjižnici Izola postavil novo razstavo. Tokrat na temo kajenja tobaka. Škatle za cigare, škatlice  cigaret in  vžigalic, zavojčki tobaka, papirčki in strojčki za zvijanje cigaret, ustniki, cigaretnice,  različne ročno izdelane  pipe,   pripomočki za čiščenje pip in  za tlačenje tobaka v pipo, taki in drugačni vžigalniki (tudi v obliki  ptičje hišice), pepelniki iz raznih materialov, reklamni listi in še marsikaj se je znašlo v vitrinah, skupaj s kratko predstavitvijo zgodovine kajenja na barvnem panoju.

Janez Janežič ni samo zbiratelj. O vsakem predmetu zna tudi povedati zgodbo. Tako pove, da je tobak  prišel v Evropo po »odkritju«  Amerike. Prvotni prebivalci Amerike so ga gojili  že pred 8000 leti. Kajenje tobaka je bilo del verskih  obredov.  Vrači so z izvlečki iz listov zdravili glavobol in zobobol, okužbe ran pa so preprečevali tako, da so nanje polagali  sveže liste   tobaka.  

Tudi v  Evropi so s tobakom najprej zdravili  glavobol, zobobol, kugo ali  izpadanje zob. Konec 16. stoletja se je kajenje tobaka začelo širiti, od Anglije, preko celega Balkana do Turčije in Bližnjega  vzhoda. V tridesetletni vojni na začetku 17.  stoletja se je ta navada razširila tudi na  Kranjsko. Danes največ kadijo v Vzhodni Aziji.

Že kmalu so se začeli oglašati nasprotniki kajenja. Španska Cerkev je na primer leta 1575  prepovedala kajenje v cerkvah,  turški sultan Murat IV je uvedel smrtno kazen za kadilce, na Kitajskem so prepovedali gojenje in uživanje tobaka in kršiteljem zagrozili z obglavljenjem, v Rusiji bi vam za prvič samo odrezali nos in vas odpeljali na prisilno delo v Sibirijo, če bi vas zalotili še enkrat, pa smrti ne bi več ušli.

Vsem prepovedim navkljub pa je trgovina s tobakom v Evropi cvetela. Za  evropski trg so tobak gojili  na karibskih otokih in  v severni Ameriki.  Kmalu so za delo na plantažah začeli iz Afrike uvažati sužnje.

Evropskim monarhom je tobak prinašal veliko denarja, zato so v 18. stoletju začeli uvajati državne monopole. Sredi 19. stoletja  so izumili prvi stroj za izdelavo cigaret. V 20. stoletju se je proizvodnja iz  majhnih delavnic selila  v  hale multinacionalnih korporacij. Njihove reklame so  po vsem svetu povzročile velik porast  kajenja cigaret. V oglaševanju so sodelovali pravniki, kemiki, zgodovinarji in   cela vrsta drugih znanstvenikov, celo zdravniki, poleg njih pa še filmski zvezdniki in  športniki. Za kar so bili seveda dobro plačani. Cigareta je postala simbol užitka in odraslosti. Istočasno so znanstveniki začeli objavljati   dokaze o škodljivosti kajenja.

V Mestni knjižnici Izola si lahko izposodite knjigo Zlati holokavst,  izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi.  Profesor zgodovine znanosti z ameriške univerze Stanford, dr. Robert N. Proctor,  je z ekipo sodelavcev  v desetih letih raziskal  več milijonov arhiviranih internih dokumentov. V knjigi je prikazal  obseg in moč tobačne industrije, njene laži, manipulacije, zavajanje potrošnikov in  sodelovanje tobačnega lobija z vladami.  Zaradi finančne koristi  tobačna industrija brezvestno  uničuje zdravje ljudi in izjemno škoduje tudi okolju. Ker knjiga razkriva njihovo  zločinsko  delovanje,  so tobačni lobiji seveda  hoteli preprečiti njen izid in na sodišču zahtevali zaplembo rokopisa.  Kar pa jim s k sreči ni uspelo.

Razstavo k kajenju si lahko ogledate do konca meseca avgusta.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko