Dogodkovnik

  • cd1_16

Cankarjev dom - Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba

Ventilator besed | 12.10.2017 | Komentarji 0

PO, 16. oktobra, ob 19.30
Abonma Veličastnih 7 in za izven 

Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
GOSPODA GLEMBAJEVI

"Leo Mujić je ustvaril balet strasti. Sam Krleža bi bil zadovoljen!"

 

Koreograf, režiser, avtor libreta in glasbeni izbor: Leo Mujić

Glasba: Ludwig van Beethoven, Sergej Rahmaninov

Umetniški svetovalec: Vlaho Bogišić

Dramaturški sodelavec: Ivan Leo Lemo

Scenografija: Stefano Katunar

Kostumografija: Manuela Paladin Šabanović

Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek

Zvok: Svebor Zgurić

Baletna mojstrica: Suzana Bačić

Trajanje: dve uri z enim odmorom

 

ZASEDBA

George Stanciu

Naci (Ignjat) Jacques Glembay, industrijalec in bankir

 

Natalia Horsnell

Charlotta Baronica Castelli-Glembay, njegova druga zakonita žena

 

Takuya Sumitomo

dr. filozofije Leone Glembay, sin Ignjata in prve žene Irene Basilides-Danielli-Glembay

 

Beatrix Zygmuntowicz Gorjanski/Rieka Suzuki*

sestra Angelika Glembay, dominikanka, rojena baronesa

 

Andrea Schifano

dr. Iurius Puba Fabriczy-Glembay

 

Dan Rus

Titus Andronicus Fabriczy-Glembay

 

Guilherme Gameiro Alves

dr. med. Paul Altmann

 

Balint Rauscher

dr. teologije in filozofije Alojzije Silberbrandt

 

Simon Yoshida

von Ballocsanszky, Ulanski Oberlieutenant, eden od baroničinih ljubimcev

 

Kornel Palinko

Oliver Glembay, sin baronice Castelli in bankirja Glembaya

 

Eugen Dobrescu

Ivan Glembay, starejši sin Irene Basilides-Danielli-Glembay in bankirja Glembaya

 

Iva Vitić Gameiro

Fanika Canjeg, partnerica sina stare beračice Rupert

 

in baletni ansambel Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba

*končna zasedba bo znana v prihodnjih dneh

 

Baletna produkcija Glembajevih ob glasbeni kulisi izbranih svetovno priznanih skladateljev pomeni velik izziv za koreografa in njegovo umetniško ekipo ter za celotni ansambel, ki se podaja na strastno umetniško pustolovščino. Kakor je Miroslav Krleža rad uporabljal besede, da je z njimi opisoval svet, tako režiser in koreograf Leo Mujić namesto besed rad opisuje svet z gibanjem. Za tokratno pisavo si je izbral besedilo z ogromno besedami, ki ga za baletni oder ni priredil še nihče. In bil pri tem zelo uspešen. Po mnenju nekaterih celo bolj kot sam Krleža.

»Balet Gospoda Glembajevi je senzacionalen! Koreograf Leo Mujić je zelo subtilno dekonstruiral Krleževo besedilo o Glembajevih in ga prevedel v čiste emocije. Ustvaril je balet strasti. Sam Krleža bi bil zadovoljen!« (Bojana Radović, Večernji list, 1. junij 2017)

Leo Mujić

Po končani baletni šoli v Beogradu je diplomiral na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani ter plesno pot nadaljeval v številnih evropskih in svetovnih baletnih ansamblih. Sčasoma se je vedno bolj posvečal koreografiranju ter se kmalu uveljavil kot avtor z zanimivim in sodobnim stilom, v katerem spretno prepleta moderni in klasični baletni izraz. Tako je postal avtorsko zanimiv za številna evropska baletna gledališča. Koreografiral je za Berlinski državni balet, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani in Mariboru, Akademijo za glasbo in ples v Zürichu, Pariško narodno opero … Ob koreografskem se ukvarja tudi s pedagoškim delom, gostuje v številnih baletnih ansamblih in šolah. Za baletni ansambel iz Augsburga je režiral celovečerni balet Traumgekrönt, navdihnjen s poezijo Rainerja Marie Rilkeja, v Tokijskem mestnem baletu je koreografiral Smrt in devico, v beograjskem Narodnem gledališču balet v operi Moč usode Giuseppeja Verdija … V zagrebškem ansamblu je leta 2011 koreografiral balet Tišina mojega gozda, navdihnjen s poezijo Dobriše Cesarića, bil je koreograf pri operi Hamlet … Izreden uspeh je dosegel s koreografijo Ana Karenina, nastalo po romanu leva Nikolajeviča Tolstoja, leta 2015 izbrano za najboljšo koreografijo hrvaškega gledališča. 

 

Krležev citat o Glembajevih

Glembajevi, ti brezimni, neznani, anonimni Medžimurci, ki so pet stoletij hodili oblečeni v črno, nosili esene križe po procesijah, brusili kose in zvonili med nočnimi nevihtami, vsi ti brezimni pokojni Glembajevi so vstali v želji zaživeti in se dokazati. In v tem svojem večstoletnem hrepenenju po življenju tudi so zaživeli in se dokazali. A kaj je ostalo od tega silnega glembajevskega hrepenenja po življenju?

Glembajevske ženske so si navlekle svilene krinoline, Glembajevi so se na maše začeli voziti s kočijami, služinčad se je zanje začela znojiti. Več denarja se je kopičilo po staromodnih cehovskih glembajevskih skrinjah, bolj je v glembajevskih glavah in srcih postajalo temno. V tretji generaciji odvetnika Ambroza, bančnika Ignjata in degeneriranca Marijana so se začeli pomalomeščanjenje glembajevske krvi, prevladovanje videza nad vsebino in bohotenje snobizma. Vse to se je dve generaciji pozneje izteklo v slabokrvnost, sušico ter smrti po zdraviliščih in norišnicah, v kriminal in samomore.

 

Pred predstavo, ob 18.45, vas vabimo na predstavitev knjige Oder. Podoba. Spomin.

Urednik Sobotne priloge Ali Žerdin se bo z novinarko Patricijo Maličev pogovarjal o izjemnih umetnikih, ki so v lanski sezoni gostovali v Cankarjevem domu v okviru abonmaja Veličastnih 7, ter predstavil knjigo intervjujev z njimi.

Predstavitev bo potekala v Prvem preddverju, pri vhodu v parter Gallusove dvorane, vstop prost.

Knjigo bo na dogodku mogoče tudi kupiti.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko