Dogodkovnik

  • mglc_49

32. grafični bienale je podaljšan

Ventilator besed | 24.10.2017 | Komentarji 0

32. grafični bienale je podaljšan do nedelje,
 5. novembra

 

Sobota 28. oktober: Dan odprtih vrt 32. grafičnega bienala, prost vstop od 10.00–18.00

 

Performans Mete Grgurevič: Silenzio, večna prepletenost zank in linij, 14.00–17.00

 

Zaključno vodstvo po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala, ob 15.00

 

 

·         32. grafični bienale: Kriterij rojstva je podaljšan do nedelje, 5. novembra. Prav tako je podaljšana tudi razstava Maria Bonomi: Za vedno grafika na ogled v Galeriji Jakopič.

·         Sobota, 28. oktober, Dan odprtih vrat 32. grafičnega bienala, prost vstop na osrednjo razstavo 10.00–18.00 (MGLC in Ustvarjalni center Švicarija).

·         Zaključno vodstvo po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva, vodijo člani Bienalskega kolegija, sobota, 28. oktober, ob 15. uri, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija.

·         Ponovitev performansa Mete Grgurevič: Silenzio, večna prepletenost zank in linij, sobota, 28. oktober, 14.00–17.00, Ustvarjalni center Švicarija.

·         V času performansa in vodstva (14.00–17.00) je odprt brezplačen otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacijo, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke.

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Meta Grgurevič: Silenzio večna prepletenost zank in linij

 

sobota, 28. oktober, 14.00–17.00. Ustvarjalni center Švicarija (pritličje)

 

Delo Silenzio, večna prepletenost zank in linij Mete Grgurevič je bilo zasnovano na konceptu tišine in razvito v obliki nove kinetične skulpture. Skulptura in njeno gibanje se razširita v performans: kretnje, zvok in govorjeno besedo. Te prvine sobivajo v stanju tišine in rastejo podobno kot proces, ki poteka prek poskusov in zmot. Nazadnje pa se združijo v homogeno celoto – koreografijo, kjer se posamezni delci sestavijo v »male možgane razvoja«, preidejo v stanje skladnosti, v katerem strukturiran asemblaž delov privzame lastno konsistentnost. V delu Mete Grgurevič je vselej zaslediti dejavnost, kajti v naravi ni popolne tišine (latinsko silèntium, iz glagola silère, ki pomeni molčati).Esenca dela Silenzio je v dejavnem suspenzu.

 

Kustos: Michele Drascek
Celostni vpogled in besedilo: JAŠA
Koreografija: Sanja Nešković Peršin
Glasba: BOWRAIN
Konstrukcija kinetičnega sistema v sodelovanju s Francetom Petačem
Koproducent: SNG Opera in balet Ljubljana

 

 

Zaključno vodstvo po 32. grafičnem bienalu: Kriterij rojstva

 

Javno vodstvo po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva,
vodijo člani
Bienalskega kolegija, sobota, 28. oktober, ob 15. uri, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. Ogled osrednje razstave in vodstvo sta brezplačna.

 

Ob zaključku 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva bodo po osrednji bienalski razstavi vodili člani Bienalskega kolegija, ki je bienale zasnoval in izvedel. Na tokratnem vodstvu bodo v ospredju letošnji bienalski nagrajenci.


Osrednja bienalska razstava Kriterij rojstva je jedro letošnjega 32. grafičnega bienala. Na ogled je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in prenovljenem Ustvarjalnem centru Švicarija v parku Tivoli. Razstava predstavlja dela 27 mednarodnih umetnikov iz 12 držav, ki jih je pri njihovem ustvarjanju navdihnila pesem Kriterij rojstva slovenskega modernističnega pesnika Jureta Detele.

 

V času performansa in vodstva (14.00–17.00) je odprt brezplačen otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacijo, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke.

 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Osrednja razstava 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva

(16. junij–5. november 2017, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija)

 

Osrednja razstava z naslovom Kriterij rojstva je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) in v nedavno obnovljenem Ustvarjalnem centru Švicarija. Tokratni bienale se je izognil združevalnemu načelu središčne teme ali koncepta – njegov naslov je vzet iz pesmi slovenskega pesnika iz 20. stoletja, Jureta Detele (1951–1992), vsi umetniki pa so bili naprošeni, naj se s svojim delom odzovejo nanjo. V nasprotju s prejšnjimi leti letošnji bienale nima kuratorja. Zadnjih pet prejemnikov velike nagrade iz prejšnjih bienalov, Jeon Joonho (2007), Justseeds (2009), Regina José Galindo (2011), María Elena González (2013) in Ištvan Išt Huzjan (2015) je k udeležbi na tokratnem dogodku povabilo po enega umetnika. Ti so nadaljevali proces in prav tako povabili enega umetnika, nato pa se je eksperiment še petkrat ponovil, dokler se ni oblikovala razstava, ki obsega 19 novih del 27 umetnikov iz 12 držav.

Takšna organska zgradba bienala se upira hierarhični logiki središčne osebnosti kuratorja in narativizaciji kuratorskih konceptov, namesto tega pa prinaša neskončno število potencialnih interakcij. S tem ko se je odrekel udobju lastne tradicije in tudi ustaljenim protokolom ustvarjanja sodobnih razstav, je znotraj lastne zgodovine vzpostavil transgresivni trenutek, ki naj radikalno spremeni zgradbo in vsebino dogodka.

 

Sodelujoči umetniki: Michelle Andrade / Leo Junsuk Bang / Stephanie Brooks / Erica Ferrari / Riley Harmon / Jarrett Key / Jon Key / Eric Khoo / Gabriel Kuri / Moon Kyungwon / Jelsen Lee Innocent / Carlos Monroy / Ebecho Muslimova / Christopher Myers / Asuka Ohsawa / Alejandro Paz / Josse Pyl / Alberto Rodríguez Collía / Gabriel Rodríguez Pellecer / Kaitlynn Redell / Mario Santizo / Jennifer Schmidt / Slavs and Tatars / Johanne Teigen / Nora Turato / Jess X. Snow / Oli Watt.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Maria Bonomi: Za vedno grafika
(16. junij–5. november 2017, Galerija Jakopič)

 

Maria Bonomi je eno najpomembnejših imen brazilske sodobne umetnosti in kulture. Njen likovni jezik je zaznamoval besednjak lesoreza. Grafike Marie Bonomi na nas vplivajo tako na fizični ravni kot s svojo simbolično in znakovno naravo. Grafiko navezuje tudi na arhitekturo in prostor in ustvarja javna dela v cementu, glini in kovini ali pa jih sestavlja v instalacije skupaj z matricami. Mojstrsko ustvarja kontraste med drzno abstraktno podobo v močnih barvah in tankim, finim riževim papirjem, skozi katerega barve presevajo in ustvarjajo transparentne barvne tančice. Delo Marie Bonomi v sodobni svetovni umetnosti uveljavlja grafiko kot avtonomno predstavnico v produkciji širšega znanja, ki ni več v službi reprodukcije. Papir ni več fizična meja medija, temveč je sredstvo transformativne ideologije neskončnega eksperimentiranja.

 

Kustosinji: Barbara Savenc, Breda Škrjanec

 

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dodatne informacije:

Karla železnik, odnosi z javnostmi, 01 2413 809, karla.zeleznik@mglc-lj.si

 

 

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko