Dogodkovnik

  • srednjeveska_lj

Razstava Srednjeveška Ljubljana

Ventilator besed | 11.11.2017 | Komentarji 0

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave Srednjeveška Ljubljana

 

v torek, 14. novembra 2017, ob 19. uri v Mestnem muzeju Ljubljana na Gosposki ulici 15.

 

Razstavo bo odprl župan Mestne občine Ljubljane, gospod Zoran Janković.

 

Razstava bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 2. 5. 2018.


>>NAPOVED RAZSTAVE

 

Srednjeveška Ljubljana

Izjemna odkritja premikajo začetke srednjeveške Ljubljane v čas okoli leta 1000.

Zgodba o vitezu plemenitega stanu.

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: 14. 11. 2017 –  2. 5. 2018

 

V torek, 14. novembra 2017, v ljubljanskem Mestnem muzeju odpiramo razstavo Srednjeveška Ljubljana. Glavni poudarek razstave so nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav, ki premikajo mejnike v zgodovinopisju Ljubljane. Z odkritjem lesene posode na Stritarjevi ulici se rojstvo Ljubljane pomakne v začetek 11. stoletja. Najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice priča o zgodnji urbanizaciji Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice. Presenetljiva najdba 'vitezovega' groba pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega visokega stanu. Razstavo zaključujemo z reformacijo v Ljubljani. Ob razstavi bo med 16. in 18. novembrom v Ljubljani potekal 3. Mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

 

 

Nedavne arheološke  raziskave v središču Ljubljane so odgovorile na prenekatero  vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v obdobju srednjega veka. Kdaj je nastajala srednjeveška Ljubljana in kakšno je bilo življenje na njenih ulicah?  Katere so bile prve obrti v mestu? Kdo je vladal mestu treh trgov, ki jih je obzidje združilo v eno srednjeveško Ljubljano pod utrjenim grajskim gričem? Kaj so za mesto pomenile sejemske pravice, kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši, od kod ime 'Ljubljana' in kako je mestno obzidje pomagalo ubraniti Turške vpade? Je v Ljubljani reformacija zaznamovala konec srednjega veka?

 

Na razstavi Srednjeveška Ljubljana, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled od oktobra do aprila prihodnje leto, bodo prvič razstavljene najdbe iz arheoloških raziskav na Stritarjevi, Krojaški ter Mačkovi ulici. Tam najdeni in dobro ohranjeni leseni tramovi ter lesena posoda datirana v leto 990 so najstarejši do danes odkriti ostanki mesta, ki je po zamrtju Emone zraslo na dobro zavarovanem predelu med desnim bregom Ljubljanice in grajskih gričem.

 

Pred-urbana Ljubljana

Danes lahko govorimo o sledovih 'pred-urbane' poselitve Ljubljane iz 11. stoletja, saj so arheologi pod vodstvom muzejskega arheologa in avtorja razstave Martina Horvata na Krojaški ulici odkrili sledi prave čevljarske delavnice. Analize presenetljivo dobro ohranjenih usnjarskih izdelkov, polizdelkov ter ogromnih količin odpadnega materiala kažejo na to, da so imeli v čevljarski delavnici stalne dobavitelje ovčje, kozje in telečje kože, kar pomeni, da je bila čevljarsko-usnjarska obrt srednjeveške Ljubljane ena prvih dobro razvitih poklicev. Na razstavi bo čevljarski delavnici namenjena posebno pozornost, saj bodo obiskovalci lahko vstopili v rekonstruirano delavnico oz. interaktivno sobo, kjer bo predstavljena čevljarska obrt.

 

Poleg urbanega razvoja srednjeveške Ljubljane, ki ga dopolnjujejo vsa nova spoznanja, bo na razstavi podrobno predstavljen še zgodovinski in upravni kontekst mesta od 11. do 16. stoletja ter dva samostana, zgrajena na najbolj izpostavljenih delih srednjeveškega mesta, to sta Križevniški ter Frančiškanski (Minoritski) samostan. Z izjemnimi predmeti iz vsakdanjega življenja plemičev, najdenimi pri izkopavanjih pod Turjaško palačo (keramično in stekleno namizno posodje), bomo na razstavi predstavili družino Auersperg. Vojaško in upravno naravo grajske utrdbe pa predstavljajo najdbe z Ljubljanskega gradu (novici, orožje).

 

Zgodba o vitezu

Gotovo najzanimivejši poudarek z razstave je zgodba o vitezu, pokopanem na Njegoševi ulici, pri cerkvi sv. Petra. Identiteta pokojnika za zdaj še ni znana, vemo pa, da je šlo za moškega visokega stanu, ki  je verjetno sodeloval v bojih proti Turškim vpadom. Umrl pa ni od bojnih ran, pač pa naravne smrti, star nekaj več kot 30 let. V njegovem grobu so arheologi našli zlatnik (za katerega bi v svojem času lahko kupil konja), dvoje železnih pozlačenih ostrog in srajco s pozlačenimi našitki.

Glede na ostanke ohranjenega tekstila lahko sklepamo, da je bila obleka svilena, nanjo pa je bil všit kovinski preplet. Ta je bil izdelan iz tankih lanenih niti, ovitih v pozlačeno srebrno pločevino. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila svila v tistem času dražja od zlata.

 

Razstavo, ki bo v svoji pripovedi zajemala čas od 10. stoletja pa vse do konca 16. stoletja, zaključujemo z reformacijo, katere 500. obletnico obeležujemo letos in za naše mesto pomeni začetek konca srednjega veka.

 

Po treh odmevnih 'arheoloških' razstavah - Emona, mit in resničnost, KOLO 5200 let ter Emona: mesto v imperiju - tako torej odpiramo četrto razstavo, ki po prazgodovini in rimski dobi obravnava razvoj srednjeveške Ljubljane. Po zaključku te razstave napovedujemo v maju 2018 odprtje nove stalne razstave o zgodovini Ljubljane.

 

3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost bo med 16. in 18. novembrom 2017 potekal v Ljubljani. Organizatorji simpozija so Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Muzej in galerije mesta Ljubljane
in Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Medieval Europe Research Community (MERC).

 

Avtorji besedil obrazstavnega kataloga: uvodni besedilo podpisuje dr. Mitja Guštin, zgodovinski kontekst podaja dr. Peter Štih, o rezultatih arheoloških raziskav pa pišejo dr. Benjamin Štular, Matej Draksler, Rene Masaryk ter avtor razstave Martin Horvat.

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko