Dogodkovnik

  • pixxel

PIXXELPOINT 2017: 18. mednarodni festival sodobnih umetniških praks

Ventilator besed | 28.11.2017 | Komentarji 0

Resnično čaroben trenutek

1.–8. december 2017

Nova Gorica – Gorica

 

 

Festival organizira: Kulturni dom Nova Gorica

Kurator: Božidar Zrinski                                                                                                                     

Vodja projekta: Pavla Jarc

Koordinatorka projekta in stiki z javnostjo:Mateja Poljšak Furlan

Tehnični vodja:Tadej Hrovat

 

Partnerja: Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici

                Društvo Agorè

 

Mestna galerija Nova Gorica bo letos že osemnajsto leto zapored gostila mednarodni festival Pixxelpoint, ki se je v teh letih uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov intermedijskih umetnosti v slovenskem prostoru in si obenem izoblikoval ugled tudi v mednarodnem okolju.

 

K sodelovanju smo povabili kuratorja Božidarja Zrinskega, ki je tokratno edicijo festival naslovil RESNIČNO ČAROBEN TRENUTEK. Naslov je povzet po istoimenskem projektu Adama Basante, enega izmed 23 sodelujočih umetnikov, in na najbolj primeren način označuje razstavo ter nastalo situacijo, ki predstavlja platformo za produkcijo novih projektov kot tudi pomembno prizorišče za postprodukcijo že realiziranih projektov, ki izpostavljajo razne vidike sodobne tehnološko zasnovane družbe, umetnosti in politike.

 


O MEDNARODNEM FESTIVALU PIXXELPOINT

 

Nova Gorica in Gorica bosta od 1. do 8. decembra ponovno v znamenju Pixxelpointa. Festival, ki izhaja iz vizualne kulture elektronskih medijev, si je za cilj zadal tako razvijanje in boljše razumevanje razsežnosti digitalnih svetov ter digitaliziranja stvarnega sveta okoli nas, skupaj z njegovo predstavitvijo in popularizacijo, kot vzpodbujanje teoretskega, kritičnega diskurza in refleksije o intermedijski umetnosti. Vendar je prvotni namen festivala, ki si je za cilj zadal približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, daleč presegel svoje okvire in prerasel v festival sodobnih umetniških praks.

Festivalski program vsako leto prinaša različne vsebinske koncepte in rešitve, ki se nanašajo na spremembe okolja in medčloveških odnosov v sodobni družbi kot posledico uporabe tehnologij. Ukvarjanje s sodobno vizualno prakso s seboj namreč nosi nedvomno tudi družbeno odgovornost, ki je obenem tudi objekt raziskovanja sodobnih vizualnih umetnikov. Realizacija najrazličnejših projektov zahteva nujno povezavo umetniškega koncepta in znanstvene misli. Nove spodbude, ki jih danes prinaša razvoj novih informacijskih tehnologij, pa odpirajo vedno nove možnosti. Svet postaja zgolj podoba virtualno zmanipuliranih informacij, ki prek očesa fascinirajo um. Podoba vizualnega sveta se je na psihološki opni spojila z ekranom. Oko tako postane senzor, ki mu novi mediji odvzamejo princip empatije in čustvene inteligence. Sodobnik postaja vse bolj nedejaven, medtem ko so stroji vse bolj živi. To pa nas postavlja pred vrsto dilem, od tega da ugotavljamo, kako se spreminjajo tako naši načini komuniciranja, dela, zabave in s tem vsakodnevno življenje, kot tudi naše pojmovanje in percepcija umetnosti. Za razumevanje oziroma spoznavanje slednje pa je potrebno vzpodbuditi številčnejše, na kakovosti in novih modelih predstavljanja temelječe prezentacije intermedijske umetnosti in kritičen diskurz o njej. Predvsem v zadnjih nekaj letih se je zato festival pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih intermedijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge sodobnih umetniških praks, zaradi česar se Nova Gorica že umešča na svetovni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju.

V zadnjem desetletju razvijamo festival tudi kot čezmejni projekt. Festival tako ob svoji globalni vlogi hkrati vzpodbuja umetniško in teoretsko ustvarjalnost tudi na obmejnem območju ter razvija čezmejno sodelovanje na inventivnem polju sodobnih umetniških praks, ki že same po sebi ne poznajo meja.

K afirmaciji festivala sta nedvomno pripomogli naklonjenost v prvi vrsti Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki že več let sofinancira izvedbo festivala, in Mestne občine Nova Gorica. Seveda pa ne smemo pozabiti na številne mednarodne povezave, ki so jih različni sodelavci in soustvarjalci festivala zgradili skozi vsa leta njegovega obstoja.

 

 

KURATOR: Božidar Zrinski

 

Umetnostni zgodovinar Božidar Zrinski je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in zaključil tečaj za kustose v okviru programa Svet umetnosti, ki ga pripravlja SCCA Ljubljana. Leta 2000 in 2001 je sodeloval pri organizaciji Manifeste 3. Od leta 2001 je zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Organiziral je več skupinskih in samostojnih razstav. Med drugim je bil koordinator 24., 25. in 26. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, leta 2007 pa skupaj z Lilijano Stepančič in Bredo Škrjanec sokustos 27. grafičnega bienala.

 

 

TEMA LETOŠNJEGA FESTIVALA:  Resnično čaroben trenutek

 

Naslov festivala Resnično čaroben trenutek je povzet po istoimenskem projektu Adama Basante, enega izmed sodelujočih umetnikov. Ta na najbolj primeren način označuje razstavo ter nastalo situacijo, ki predstavlja platformo za produkcijo novih projektov, kot tudi pomembno prizorišče za postprodukcijo že realiziranih projektov. Razstava ponuja naracijo znotraj predstavljenih del in se ne osredotoča na točno določeno konceptualno izhodišče. Umetniški projekti izpostavljajo razne vidike sodobne tehnološko zasnovane družbe, umetnosti in politike. Raziskujejo posameznikovo vpetost v socialno stvarnost družabnih omrežij, obdelovanja podatkovnih in vedno bolj pomembnih slikovnih arhivov, izpostavljajo posameznikovo čutno senzorično izkušnjo prostora, opredeljujejo se do zgodovine umetnosti in kulture ter postavljajo pod vprašaj realnost, ki jo živimo.

Reality Is Out je kinetična video instalacija Nike Oblak in Primoža Novaka, ki nam dobesedno iz ekrana pomoli pred nos transparent z napisom reality in nas s tem na humoren način spomni na otroško dilemo o tem, ali so ljudje ujeti v televizijski ekran zares živi. Seveda je jasno, da niso, ampak napis, ki je bil prej del video posnetka, se resnično pojavi pred nami. Kako torej razumeti realnost, ki je pred nami? Čarovnija televizijske slike in njene pripovedne moči se je iz preproste narativnosti spremenila v čisto manipulacijo. Pravzaprav sta avtorja pokazala, da je naša realnost nenehno prepredena z virtualno izkušnjo, a ker je napis opredmeten pred nami kot stvarni dokument oziroma predmet, ga lahko ironično razumemo tudi kot nekaj, kar je preživeto in ni v trendu zato, ker je preprosto »out«. Tako kot so demode zmenki ali spogledovanje dveh oseb v živo. Adam Basanta nam ponuja doživetje tovrstnega trenutka, ko se naš video klic z drugo osebo spremeni v navidezni ples, ki svoj navdih išče v romantičnih situacijah popularne kinematografije. Uporabnost naprave, ki nam jo predstavlja, je v tem, da nam je zmožna pričarati oziroma ustvariti čaroben trenutek užitka in zamaknjene resničnosti, saj je svet, ki nas obkroža v trenutku vrtenja telefonov, neprepoznaven in zabrisan. Osredotočeni smo le na romantično glasbo in na pogled druge osebe. Nekoliko globlje v raziskovanje medosebnih odnosov v virtualnem svetu družabnih omrežij se je spustila Iza Pavlina s kompleksno multimedijsko instalacijo Pravilo 34, v kateri raziskuje manipulacijo pričakovanja eksplicitne spolne izkušnje. Prevzela je vlogo navdušenke nad neobičajnimi spolnimi fetiši in svoje video posnetke objavila na popularnih pornografskih spletnih straneh. Nikoli sicer ni eksplicitna, pa vendar dovolj privlačna, da je ustvarila krog sledilcev, oboževalcev in velikega pričakovanja mnogih uporabnikov.

Zdi se, da je v množici dokumentov, ki so pricurljali v javnost s pomočjo spletnega mesta Wikileaks, presenetljivo čaroben trenutek spoznanja ta, da je v korespondenci o najrazličnejših občutljivih temah, možno zaslediti tudi ljubezensko zgodbo. Dopisovanje dveh oseb nam razkriva delo Anne Ridler, pri katerem s pomočjo iPada in aplikacije za obogateno resničnost sledimo odkrivanju njune ljubezenske izpovedi. Baza podatkov, pravzaprav osebni filmski arhiv, je izhodišče za instalacijo Juliana Palacza z naslovom Algorithmic Search for Love. Avtor je naredil iskalnik po vzoru mnogih internetnih iskalnikov, vendar s to razliko, da njegov išče po filmski bazi podatkov. Tako se nam rezultati vnesenega iskalnega gesla prikažejo kot nekaj minutne povezane sekvence različnih filmskih prizorov, v katerih so bile uporabljene iskane besede ali gesla. Delo ponuja drugačno vizualno in informativno izkušnjo iskanih gesel ter tako pogumno raziskuje prihodnost obdelave in uporabe vedno bolj nepreglednih podatkovnih baz. Ana Petrović se v svojih multimedijskih instalacijah in delih ukvarja z estetsko izkušnjo gibljivih slik in filmov. Pravzaprav jo zanima estetika projekcije, ki jo z raznimi napravami in pripomočki spreminja v prostor estetske in doživljajske izkušnje, v katerih sledimo spremembam in učinkom svetlobe. Na inovativen način se z raziskovanjem in predstavljanjem vizualne zgodovine določenega obdobja in okolja ukvarja Valerie Wolf Gang. Pogled skozi merilno napravo puške nam odkriva posamezne vizualne detajle in zgodbe, ki so jih slovenski izseljenci doživljali med odkrivanjem Amerike. Vsak strel v odkrito podobo pa nam pričara natančnejši vpogled v odkrito vsebino z glasbo ali tradicionalnimi predmeti povezanimi s posameznimi zgodbami. Raziskovanje sledi, ki jih puščamo kot obiskovalci ali raziskovalci spletnega omrežja, je osrednje vodilo dela Vladimirja Freliha. Programirana spletna stran beleži vsak klik vsakega izmed obiskovalcev, vendar na način, da beleži le trenutno stanje, zato lahko obiskovalec strani pušča sledi, znake, stavke, slogane ali pa jih preprosto briše. Frelih prepusti urejanje in dostopnost vsebine vsakemu izmed nas, da presodimo, kaj je vredno ohraniti in kaj zamenjati ali spremeniti. Projekt aktualizira informacijsko vrednost svetovnega spleta in pomen najdene informacije, ki postane neobstojna in prepuščena uporabnikom. Boštjan Čadež se v svojem delu posveča mikrokozmosu površin, ki jih s pomočjo posebne aplikacije in računalniško vodene kamere spreminja v ozadja za realno časovno animacijo. Z delom opozarja na razne površine, ki s svojo strukturo in pomenom lahko postanejo okolja novih načinov sporočanja. Marko Batista se s svojim delom loteva raziskovanja analognega dojemanja in zvočnega mapiranja prostora. Izdelal je napravo v obliki čelade, ki s posebnimi dodatki oziroma zvočnimi ojačevalci spreminja običajno zvočno strukturo prostora. Podobno nas Adam Basanta s čepki za ušesa opozori, da lahko poslušamo tudi s telesom preko lobanjskih kosti in fizičnim občutenjem zvočnih vibracij. Ko sledimo njegovim natančnim navodilom za uporabo čepkov, smo pozorni na zvoke in vibracije okolja in lastnega telesa, ki jim sicer ne posvečamo posebne pozornosti. Stanje kaosa in harmonije oziroma uravnoteženosti zanima ruskega umetnika ::Vtol:: aka Dmitrya Morozova. Izdelal je posebno napravo, ki v času delovanja prehaja iz organizirane harmonije in uravnoteženosti v popolni kaos in s tem poudarja neke vrste shizofreno situacijo in željo po urejanju, a ko le to dosežemo, je kaos ponovno neizbežen. S projektom Hotspot Poet pa nam isti avtor odkriva možnosti neformalnih in neodvisnih mrež, preko katerih je mogoče prenašati informacije, kar je še posebej pomenljivo za prostor in čas, ko običajni svetovni splet ni dosegljiv, ne deluje ali je namenoma preprečeno njegovo delovanje. Mini oddajniki lahko na subverziven način pošiljajo razna sporočila, a da bi oplemenitil njihovo vrednost, se je odločil, da preko njih pošilja poezijo štirih svetovno znanih pesnikov. Tadej Vindiš s projektom reconfigured zagrize v samo bistvo računalniške notranjosti. Tisto, kar nam je v večini primerov povsem nepomembno, kar poganja drobovje računalnika in omogoča njegovo delovanje, je za Vindiša jedro raziskave, ki temelji predvsem na iskanju povezav in komunikacije med raznimi sistemi, njihovem usklajevanju in medsebojnem dopolnjevanju. Z ojačenim zvokom delovanja sistema in povezanosti treh računalnikov na vizualno estetski ravni odkriva procesualno in zvočno drobovje stroja, ki poganja današnji svet in v marsičem vpliva na izgradnjo in ohranjanje medsebojnih in širših družbenih in ekonomskih odnosov. Na meji visoko tehnološke umetniške produkcije, biološkega in znanstvenega eksperimenta ter intimne zgodbe o odnosu s sočlovekom je knjiga umetnice Maje Smrekar. Izjemen dokument, ki na svojevrsten način pripoveduje o njenem večletnem raziskovanju odnosa med človekom in psom. Knjiga je primer izvedbe, ki vizualno osmišlja večletno delo in ga dokumentira tako na estetki kot tudi pripovedni ravni.

Festival Resnično čaroben trenutek prikazuje razvejano uporabo sodobnih tehnologij in njihov vpliv na umetnost, vendar hkrati ugotavlja, da fascinacija nad novimi tehnologijami v umetnosti ni več povsem v ospredju. Tehnološko kompleksno zasnovani umetniški projekti so pogosto težko razumljivi, saj njihovo bistvo izhaja iz specifičnih znanj, poglobljenega raziskovanja in osredotočanja na točno določen problem, zato mnogi avtorji svoje ugotovitve vse pogosteje predstavljajo v okviru enostavno zasnovanih zgodb, s katerimi lahko gledalcu, obiskovalcu ali uporabniku lažje ponudijo neposredno izkušnjo spoznanja in dojemanja svojih umetniških ambicij.

 

SODELUJOČI UMETNIKI

 

Adam Basanta (Kanada), Anna Ridler (Velika Britanija), ::vtol:: (Dmitry Morozov) (Rusija), Julian Palacz (Avstrija), Vladimir Frelih (Hrvaška), Marko Batista, Boštjan Čadež, Iza Pavlina, Tadej Vindiš, Valerie Wolf Gang, Nika Oblak, Primož Novak, Maja Smrekar, Ana Petrović (Hrvaška), Domen Dimovski, Tina Lanišek, Miha Godec, Laren Polič Zdravič, Ana Jurše, Anja Hauptman, Kristina Keber, Ivan Stojanović, Mitja Cvetko

 

 

Ob festivalu bo izšel dvojezičen zbornik, kjer so predstavljeni vsi projekti in sodelujoči umetniki. V elektronski obliki ga najdete tudi na: www.pixxelpoint.org.


PROGRAM FESTIVALA

 

  • PETEK, 1. DECEMBER

18:00 Pred-otvoritev

Galerija Agorè, Gorica (I)

 

20:00 Odprtje razstave RESNIČNO ČAROBEN TRENUTEK in uradna otvoritev festivala Pixxelpoint 2017

Mestna galerija Nova Gorica

 

  • SOBOTA, 2. DECEMBER

17:00 Javno vodstvo in predstavitev razstave z umetniki festivala

Mestna galerija Nova Gorica

 

  • PONEDELJEK, 4. DECEMBER

9:30 Vladimir Frelih: Area2017 – virtualni prostor sledi, predavanje

Vladimir Frelih je predavatelj na oddelku za Multimedijo, video in film in fotografijo na Umetniški akademiji v Osijeku. V svojem delu se ukvarja z intermedijskim pristopom in raziskovanjem raznih obrobnih medijskih pojavov, ki jih kontekstualizira z različnimi družbenimi deviacijami. V okviru predavanja bo predstavil svoj najnovejši projekt Area2017, ki raziskuje uporabnost virtualnega prostora interneta v današnjem času.

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Gorica (I)

 

  • TOREK, 5. DECEMBER

9:0013.00 Marko Batista: Kibomatic, multimedijska delavnica

Izdelaj svojevrstno akustično čelado in postani »analogni« kiborg ter doživi novo izkušnjo zvočne kakofonije razstavnega prostora.

Mestna galerija Nova Gorica

 

  • SREDA, 6. DECEMBER

18:00 Miha Horvat: Intermedijske štipendije, predstavitev

Predstavitev pobude, ki je nastala v okviru 23. edicije MFRU-ja – Mednarodni festival računalniške umetnosti – kjer so prvič podelili štiri štipendije oziroma študentske nagrade intermedijskim projektom, ki se jih je zbiralo od lanske 2016 edicije na štirih slovenskih izobraževalnih ustanovah: Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Pedagoški fakulteti Maribor, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor ter na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici.

Mestna galerija Nova Gorica

 

  • ČETRTEK, 7. DECEMBER

18:00 Maja Smrekar: K-9_topologija, predstavitev knjige umetnika

K-9_topologijo sestavlja serija projektov, izvedenih med leti 2014 in 2017. Ti skozi kulturološka presečišča človeškega in živalskega ustvarjajo možnosti za razmišljanje o družbi, ki bi temeljila na bolj uravnoteženem sobivanju človeka z obdajajočim ga ekosistemom. Knjiga umetnika s prispevki domačih in tujih fotografov ter avtoričinimi risbami predstavlja svojevrsten umetniški dokument sledenja štiriletnega opusa projektov K-9_topologija.

Maja Smrekar je letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade Zlata Nika na festivalu Ars Eletronica v Linzu.

Mestna galerija Nova Gorica

 

  • PETEK, 8. DECEMBER

17:00 Zaključno vodstvo in zaključni dogodek festivalaTina Lanišek: Veste kaj jeste?

Intermedijsko-performativni molekularno-kulinarični dogodek bo umetnica izvedla skupaj z Adisom Volkom iz ljubljanske restavracije JB.

Mestna galerija Nova Gorica

 

Podrobnosti in morebitne spremembe bodo objavljene na www.pixxelpoint.org

 

 

 

URNIK RAZSTAV

 

Osrednja razstava v Mestni galeriji Nova Gorica bo na ogled od 2. do 8. decembra 2017 vsak dan med 9.00 in 19.00.

 

Razstava v prostorih Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici (Ulica Diaz 5, Gorica) bo na ogled 4. in 8. decembra 2017 med 10.00 in 15.00.

 

Postavitev v galeriji Agorè (Ulica Rastello 49, Gorica) bo na ogled od 2. do 8. decembra 2017 vsak dan od 15.00 do 19.00.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko