Dogodkovnik

  • zbor_hobit_foto_marko_vaupotic_3

DEAN BURRY: OPERA HOBIT – FANTASTIČNA EPSKA ZGODBA

Ventilator besed | 1.12.2017 | Komentarji 0

Premiera:         6. 12. 2017, 18.00

Ponovitve:       7. 12. 2017 – 23. 3. 2018

 

Ljubljana, Cankarjev dom, Linhartova dvorana

 

 

Opera Hobit skladatelja Deana Burryja je priredba znanega istoimenskega romana J. R. R. Tolkiena, ki pripoveduje zgodbo o skromnem Bilbu Bogataju. Zapečkarski hobit je ravnodušen do avantur onkraj domačega praga, a se na prigovarjanje modreca Gandalfa poda na nepredvidljivo pustolovščino s škrati. Ti želijo osvojiti izgubljeni zaklad in ukaniti zmaja Smauga, ki leži na njihovem zlatu. Bilbo se spremeni v neustrašnega junaka, ki spozna, da je v njem več poguma kot bi kdorkoli mislil, celo on sam.

 

Letos mineva osemdeset let, odkar je v slovenskem prevodu prvič izšla ena od najbolj branih knjig mladinske književnosti Hobit angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena. V tem jubilejnem letu pripravljamo prvo slovensko izvedbo mladinske opere Hobit.

 

Opero za otroški zbor, bariton in manjši komorni ansambel je skladatelj Dean Burry napisal za Kanadski otroški operni zbor in je bila prvič izvedena leta 2004 v Torontu. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo na sporedu od 6. 12. 2017 do 23. 3. 2018 v izvedbi mladinskega zbora Glasbene matice in študentov Akademije za glasbo v Ljubljani.

 

Skladatelj o knjigi in operi Hobit – uglasbitev epske zgodbe izpolnitev njegovih otroških sanj

 

Kot mlad fant je bil navdušen nad vsem fantastičnim – zmaji, velikani, grško in egipčansko mitologijo, srednjeveškimi vojnami in orožjem. Hobita je prvič prebral, ko mu je bilo deset let in knjiga ga je očarala. »Pisatelj je tako prepričljivo opisoval izmišljeni svet, da se je zdel resničen. Bolj kot fantastični roman je spominjal na zgodovinsko povest.« Privlačnost Tolkienovega romana je med drugim v tem, da so v srednji svet prenešene karakteristike realnega sveta, domišljija in realnost se prepletata. Burry je domišljijske podobe skušal podpreti z glasbo. V kompoziciji je več glasbenih govoric, ki jih narekujejo različne narave prebivalcev srednjega sveta. Glasba odraža epsko zasnovo, a hkrati zrcali glavne karakteristike raznovrstnih vlog: preprostost hobitov, prizemljenost škratov, lahkomiselnost vilinov, škodoželjno pretkanost goblinov in aroganco Smauga. Himna škratov daje slutiti prostranost ruske ljudske pesmi. Vilini prepevajo v duhu francoskega renesančnega madrigala. Goblinova trda in disonančna govorica spominja na nemški ekspresionizem. Melodije hobitov pa obujajo zvoke Burryjeve rodne Nove Funlandije. »Domišljija, ki je ukoreninjena v realnosti, daje občutek resničnosti. Gre hkrati za nekaj tujega in domačega, neznanega in poznanega, kar daje osnovo za dobro gledališko delo.«

 

Tolkienov srednji svet hobitov, škratov, vilinov, goblinov, vargov ...

 

Christopher Hoile je po svetovni premieri v gledališki kritiki zapisal, da opero odlikuje dobra lastnost – izogibanje moraliziranju, ki tako pogosto pokvari gledališke predstave za otroke. Namesto tega opera niza celo vrsto razburljivih epizod, v katere so vpleteni Bilbo in škrati, ki pri načrtovanem velikem podvigu nehote trčijo ob različne prebivalce srednjega sveta (viline, gobline, varge). Bilbo se na pot poda omahljivo, brez entuziazma in večkrat toži po brezskrbnosti domače votline in mirnem srebanju skodelice čaja. Spoznava, da je avantura vse prej kot prijetna. Skupaj s škrati naleti na kup nevarnih ovir, a Burry bolj namiguje kot jasno kaže na to, da je samo sodelovanje med prebivalci srednjega sveta tisto, ki vodi do uspeha. Ne izogne se niti temi smrti. Ne izpostavlja uničenja zmaja Smauga, pač pa smrt škrata Thorina, zaradi česar opera ni samo materialistična avantura, ampak pustolovščina, ki terja življenje enega od glavnih junakov. Ta se pred smrtjo zave svojih napak in kot najvišjo vrednoto prizna zvesto prijateljstvo.

 

Hobit ni samo opera za otroke, ampak tudi opera, v kateri nastopajo otroci sami. Mladinski pevski zbor Glasbene matice z zborovodkinjo Irmo Močnik je k sodelovanju pri pripravi tega projekta povabil še druge mlade pevce ter študente Akademije za glasbo v Ljubljani. Za zbor je to že šesti glasbeno–scenski projekt v zadnjih letih, ki otrokom ponuja neposredno izkušnjo glasbenega gledališča in večdimenzionalnega umetniškega ustvarjanja. Tudi za študente glasbe je nastop v operi pomembna dopolnitev njihovega rednega študijskega programa. Projekt sledi strategiji Glasbene matice, da mladim poustvarjalcem nudi možnost sodelovanja v pomembnejših vokalno-instrumentalnih projektih in skupnega ustvarjanja s profesionalnimi glasbenimi in gledališkimi umetniki. Glasbena matica s tovrstnimi opernimi uprizoritvami kot eno redkih društev skrbi za profesionalno predstavitev kakovostne operne literature, napisane za otroke.

 

Dean Burry, skladatelj in pedagog iz Toronta ter umetniški vodja kanadskega ansambla otroške opere (Canadian Children’s Opera Company). Od leta 1997, ko je zasnoval sloviti pošolski operni program, je eden ključnih akterjev pri razvoju odseka za vzgojo in nagovarjanje občinstva skupine Canadian Opera Company. Kot programski vodja, glasbeni direktor in gledališki režiser je ustvaril več kot petdeset opernih del z mladimi pevci/igralci v različnih torontskih skupnostih. Razvil in/ali realiziral je številne uspešne projekte povezovanja z občinstvom za ustanove kot so Canadian Children’s Opera Company, Canadian Opera Company, Soundstreams, Ontarijski umetnostni svet, Live Bait Theatre, Kraljevi konservatorij za glasbo, Ontarijski inštitut za pedagoške študije in Šolski svet okrožja Toronto. Deluje tudi kot profesor sodobne in kanadske glasbe na šoli za glasbeno umetnost Glenna Goulda Kraljevega konservatorija.

 

Večkrat nagrajeni skladatelj in libretist je napisal dvanajst gledaliških del za mlade, ki so bila predstavljena doma in na tujem, mdr. Hobit, The Secret World of Og, The Scorpions’ Sting, The Bremen Town Musicians, Le nez de la sorcière, The Vinland Traveler, Angela and Her Sisters, Pandora’s Locker in The Sword in the Schoolyard. Njegova opera Brata Grimm, ki je nastala leta 1999 po naročilu gledališke skupine Canadian Opera Company, je bila poustvarjena več kot šeststokrat in velja za »največkrat izvajano kanadsko opero vseh časov« (Bill Richardson, oddaja Saturday Afternoon at the Opera mreže CBC). Opera je dosegla več kot 175.000 poslušalcev iz Toronta, Ottawe, Winnipega, Saskatoona, Calgaryja, Edmontona, Nashvilla, Chicaga in valižanskega Cardiffa, leta 2015 pa bila predstavljena v brazilski različici (v portugalščini). 

 

Leta 2011 je Ontarijska umetnostna fundacija Deanu Burryu podelila skladateljsko nagrado Louisa Applebauma kot priznanje njegovih izjemnih dosežkov v glasbi za mlade.

 

Avtorji predstave:

 

Dean Burry (1972), avtor glasbe in priredbe besedila po knjigi J. R. R. Tolkiena Hobbit

Prevod petih besedil libreta: Irma Močnik
Prevod govorjenih besedil libreta: Dušan Ogrizek iz knjige J. R. R. Tolkien: Hobit ali Tja in spet nazaj, Mladinska knjiga, 1986

 

Ustvarjalci predstave:

 

Režija: Nana Milčinski

Dirigenti: Zoran Bičanin, Iztok Kocen, Črt Lasbaher

Koreografija in asistentca režije: Mateja Jerebic

Kostumografija: Maja Možic

Scenografija: Jaro Ješe

Video: Andrej Intihar

Lektor: Jože Faganel

Izdelava kostumskih dodatkov in asistentca kostumografije: Tina Curk

Izdelava svetlobnega meča: Igor Remeta

 

Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana

Zborovodkinja Irma Močnik

Profesorica petja Tanja Rupnik

Korepetitorji: Nina Skebe, Metoda Kink, Vladimir Mlinarić

 

Marko Erzar, študent oddelka za solo petje Akademije za glasbo v Ljubljani

Tom Kobe, diplomant Konsevatorija za glasbo Jurij Slatkonja

Mentorica: Barbara Jernejčič Fürst

 

Matej Prevc in Simon Podjaveršek, učenca solo petja Glasbene šole Vič Rudnik

Mentorica: Katja Konvalinka

 

Komorni ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani

Iztok Kocen, Zoran Bičanin, Črt Lasbaher, študenti oddelka za dirigiranje Akademije za glasbo v Ljubljani

Mentor: Simon Dvoršak

 

Umetniška vodja projekta: Katja Konvalinka

Producentki: Barbara Rogelj, Veronika Brvar

 

Koprodukcija: Cankarjev dom, Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo v Ljubljani in Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Zavodom Morpheus.

 

 

NASTOPAJO:

STARI BILBO:                       Uroš Smolej

BILBO BOGATAJ:     Filip Klančnik, Adrijan Ignjatović, Aljaž Pečnik

GANDALF:                Marko Erzar, Matej Prevc

SMAUG:                     Tom Kobe, Simon Podjaveršek         

GOLLUM:                  Mina Milanko, Neža Tuma                

THORIN:                    Loti Rozman, Petra Kodba                

DWALIN:                   Sara Trobiš, Filip Klančnik                

BALIN:                       Ema Svete, Vita Škrabar                    

FILI:                            Brina Stankovič Elesini, Ema Babič              

KILI:                           Matic Jakšič, Manca Novljan             

BOMBUR:                  Karolina Bagarič, Lara Zajc               

BIFUR:                       Izabela Stropnik, Lara Vadnjal                      

BOFUR:                      Ita Sieberer, Lan Zupančič                 

OIN:                            Livija Smrkolj, Erik Škarja

GLOIN:                       Neža Zupanič, Hana Fatur     

NORI:                         Luna Mercina, Samuel Škarja            

DORI:                         Petra Kodba, Karolina Bagarič                      

ORI:                            Aljaž Pečnik, Sara Trobiš, Hana Svete

TRANDUIL:               Klara Gantar, Zachary Box, Filip Klančnik

ELROND:                   Samuel Box, Jakob Zupanič, Simon Zgonc

AZOG, veliki Grdin:   Zachary Box, Bernard Dobravec       

BOLG:                        Brina Vuković, Zachary Box, Simon Zgonc

ŽUPAN:                      Bernard Dobravec, Simon Zgonc, Maj Zore

BARD:                        Jakob Zupanič, Matic Jakšič              

 

VARGI:

Hana Svete, Ema Babič, Lara Zajc, Izabela Stropnik, Ita Sieberer, Livia Smrkolj, Neža Zupanič, Luna Mercina, Adrijan Ignjatović, Lan Zupančič, Erik Škarja, Samuel Škarja, Aljaž Pečnik

 

HOBITI, GRDINI, ZMAJEV REP:

Laura Cerar, Liana Drolc, Nik Furlan, Iza Jamšek, Luka Mali, Pia Novak, Lana Podobnikar, Klara Sonc, Ana Julija Zagorc, Mina Milanko, Lia Saje, Zarja Šketa, Brina Vukovič, Laura Hudobivnik, Neža Tuma, Bernard Dobravec, Jakob Zupanič, Simon Zgonc, Zachary Box

 

JEZERNIKI (Pojejo tudi Hobite, Grdine, Škrate, Vile ...)

Eva Hlebš, Zala Maček, Lučka Špendal, Žana Todorovič, Irena Gnezda, Lucija Maček,

Loti Rozman, Vita Škrabar, Brina Stankovič Elesini, Manca Novljan, Lara Vadnjal, Hana Fatur, Ema Svete, Bernard Dobravec

 

VILINI:

Emma Horvat Imre, Teja Kranjčec Gošnjak, Tamara Šmit, Živa Strgar, Lara Tomič, Ines Topolnik, Vida Lestan, Tanja Smrekar, Lana Marković, Brina Mraz, Samuel Box, Klara Gantar

 

VILE

 

VILE  in ORLI:

VILA 1, EAGLE LT:              Ajda Eler, Neža Pirnovar

VILA 2, EAGLE LORD:         Ana Bračič, Vesna Nika Trdin

VILA 3, THRUSH:                 Nika Zajc, Vesna Nika Trdin

DESCANT:                             Ajda Eler, Nika Zajc, Ana Bračič, Vesna Nika Trdin

 

GOLLUMOVE VILE:

GWELULIND:                        Klara Matzele, Mojca Berkopec, Maja Kira Milanko

AMARLIND:                          Mojca Berkopec, Klara Matzele, Maja Kira Milanko

LANTHIRLIND:                     Veronika Lazarevič, Ana Tancar, Ana Bračič

NAURLIND:                          Ana Tancar, Veronika Lazarevič, Ana Bračič

LASSLIND:                            Jerneja Podgorelec, Andreja Kerenčič, Vesna Nika Trdin

GALLIND:                             Andreja Kerenčič, Jerneja Podgorelec, Vesna Nika Trdin

 

 

Klavir: Teja Ulaga, Kristina Golob

Violina: Tim Skalar Demšar, Neža Capuder, Lori Marolt

Violončelo: Katarina Kozjek, Tadeja Žele, Zoran Bičanin

Tolkala: Filip Okrožnik, Anže Počakar

 

 

Opera Hobit, predstavljena v tej operni produkciji, je Dean Burryeva priredba knjige Hobit, J. R. R. Tolkiena, z licenco Middle-earth Enterprises, oddelka The Saul Zaentz Company, Berkeley, CA, ZDA in je avtorsko zaščitena © 2016, The Saul Zaentz Company. Avtorsko zaščitena je tudi knjiga. Opera je izvedena z dovoljenjem in licenco Middle-earth Enterprises. Vse pravice pridržane. Noben del opere ne sme biti izveden, fotografiran, posnet ali reproduciran v kakršnikoli obliko razen s soglasjem Middle-earth Enterprises.

 

Izvedbo projekta sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Veleposlaništvo Kanade na Madžarskem

 

Donator projekta: Zavarovalnica Sava

 

Za sodelovanje pri projektu se zahvaljujemo založbi Mladinska knjiga in Semeniški knjižnici v Ljubljani.

 

Izdajatelja: © Glasbena matica Ljubljana in © Cankarjev dom

Za izdajatelja: predsednica Veronika Brvar in direktorica Uršula Cetinski

Urednici: Barbara Rogelj in Lucija Pavlovič

Lektorica: Ana Monika Habjan

Oblikovalec: Jaro Ješe

Priprava in tisk: Collegium Graphicum d. o. o.

Naklada: XXX; brezplačni izvod

Ljubljana, 2017

 

Glasbena matica Ljubljana, Vegova ulica 5, 1000 Ljubljana & Cankarjev dom, Prešernova ulica 10, 1000 Ljubljana

 

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko