Ventilator besed | Dogodkovnik | Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Dogodkovnik

  • pohujsanje

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Ventilator besed | 17.12.2017 | Komentarji 0

Režiser: Eduard Miler
Avtorica priredbe in dramaturginja: Žanina Mirčevska
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Jelena Proković
Avtor glasbe: Janez Dovč
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Avtor videa: Atej Tutta
Lektorica: Maja Cerar
Urednica gledališkega lista: Petra Pogorevc
Glasbeniki: Janez Dovč, Kristijan Krajnčan, Goran Krmac
Oblikovalka maske: Tina Prpar

Asistentki kostumografinje: Neli Štrukelj in Nina Prelovšek

Igrajo: Jernej Šugman, Uroš Smolej, Maša Kagao Knez, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Lotos Vincenc Šparovec, Maša Derganc, Jana Zupančič, Igor Samobor, Nina Valič, Gašper Jarni, Saša Mihelčič, Gregor Čušin, Nik Škrlec in »živa postava«

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Premiera 26. januarja 2018 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
Ponovitve do 9. maj


Mislili smo – plahi, – malodušni! – da je prišlo pohujšanje v dolino šentflorjansko! In glejte, kesajte se, odprite oči nastežaj: saj ni prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njó veselo spoznanje!

Ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja napovedujemo veliko koprodukcijo treh osrednjih ljubljanskih gledališko-kulturnih ustanov: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma, uprizoritev Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja. Žanina Mirčevska, avtorica priredbe in dramaturginja, je na uvodni vaji, ki je potekala v ponedeljek, 4. decembra, v Cankarjevem domu, izpostavila, da je Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski slovenska različica nemškega Fausta, ruskega Revizorja in francoskega Tartuffa.

Temo Pohujšanja v dolini šentflorjanski, ki je na nekaterih mestih visoko poetična in srhljivo aktualna, je Cankar razvijal že v novelah Zgodbe iz doline šentflorjanske. Ključni razlog za dramsko obdelavo je bil upor proti družbi in njenemu negativnemu odnosu do umetnosti. Odnos, ki ga je v današnjem času korporativne logike treba na novo definirati.

Surova scenografija Branka Hojnika v dialogu z visokotehnološkimi elementi Ateja Tutte, duhoviti kostumi Jelene Prokovič ter rezonirajoča glasba Janeza Dovča in vrhunski igralci dveh najpomembnejših slovenskih igralskih ansamblov bodo na velikem odru Gallusove dvorane uprizorili umetniški dogodek, ki bo v prihajajočem letu nedvomno pustil neizbrisen pečat v slovenskem gledališkem prostoru.

Režiser Eduard Miler je v svoji dolgoletni gledališki karieri v sodelovanju z najpomembnejšimi slovenskimi, hrvaškimi, jugoslovanskimi, avstrijskimi in nemškimi igralskimi ansambli oblikoval niz več kot stotih izrazito samosvojih uprizoritev, ki se v gledalčev spomin vtisnejo z izzivalno, močno in ekspresivno režijsko poetiko, za kar je bil tudi večkrat nagrajen. Bil je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, umetniški konzultant Kraljevskega pozorišta na Cetinju, umetniško je vodil Crnogorsko narodno pozorište v Podgorici, bil umetniški vodja SNG Drama in umetniški koordinator v SSG Trst. Med drugimi je prejel nagrado Prešernovega sklada, dve Borštnikovi nagradi za režijo in tri lovorove vence na sarajevskem gledališkem festivalu MESS.

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko