Dogodkovnik

  • nms1_1

Narodni muzej Slovenije: Železnodobne zgodbe s stičišča svetov

Tea Černe | 1.3.2018 | Komentarji 0

Bi radi spoznali zgodbe, ki jih pripovedujejo prizori na situli z Vač, enem izmed najlepših situlskih izdelkov? Ste vedeli, da je bil nekoč, v daljni železni dobi, moden tudi nakit iz železa?  Ali ste že slišali za verovanje Keltov , da s smrtjo bojevnika, umre z njim tudi njegovo orožje? Bi morda radi napisali svoje ime v venetski  pisavi od desne proti levi in nadaljevali v novi vrsti od leve proti desni? Obiščite Narodni muzej Slovenije na Muzejski ulici v Ljubljani ter si oglejte stalno razstavo Železnodobne zgodbe s stičišča svetov.

Izum železa je predstavljal revolucijo  v vsakdanjem življenju ter tudi na drugih področjih, na primer v načinu bojevanja. Železo je bilo trpežnejše in trajnejše kot prej poznani bron, baker in kamen, čeprav je bilo njegovo pridobivanje bistveno zahtevnejše kot do tedaj poznani postopki. Hetiti , ljudstvo, ki je živelo v današnji  Anatoliji (Turčija), so prvi znali pridobivati železo. Dolgo časa so imeli monopol nad izdelavo železa, a s propadom njihovega imperija se je znanje pridobivanja železa razširilo tudi v Evropo. Zanimivo, prebivalci naših krajev so spoznali železo med prvimi v Evropi. Železna doba je na našem območju trajala od 8. st.pr. n. št do prihoda Rimljanov.

Razstava Železnodobne zgodbe s stičišča svetov je prostorsko in vsebinsko razdeljena na dva dela. V prvi dvorani se srečamo z izjemno bogatim gradivom starejše železne dobe –imenovana tudi halštatska doba po prvem najdišču v avstrijskem mestu Hallstatt , v drugem pa z zapuščino mlajše želene dobe, ki jo imenujemo tudi latenska kultura, po najdišču La Tenne v Švici. Mlajša železna doba je pri nas tesno povezana s prihodom Keltov v naše kraje. Predstavlja spremembe v umetnosti (pojav drobnih predmetov, značilnih mrkih obrazov,rastlinskih in geometrijskih vzorcev, zmajev…).Pojavita se pisava in denar,  in zgodi se tudi vojaška reforma, ki se kaže v drugačnih mečih, čeladah in drugem orožju, predvsem pa v drugačnem načinu bojevanja. Poleg pešakov sev boju  uveljavijo tudi konjeniki in bojevniki na dvokolesnih vozovih.

Boštjan Laharnar, soavtor razstave in kataloga, ter kustos za prazgodovino , je na tiskovni konferenci povedal: » Izziv arheologije je, da zgodba ni nikoli do konca napisana. Vedno ostajajo odprta vprašanja, in vsaka generacija arheologov doprinese nekaj več.«   Med drugim je poudaril geografski vidik razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Zbirka starejše železne dobe  cvetoči halštat Dolenjske in gorenjska metropola se ponašata s številnimi izjemnimi najdbami. Na primer čelada s Šmarjete, oklep prvaka, zlat nakit stiške kneginje, iz Gorenjske metropole pa lončen trinožnik…  Iz Zasavja izstopa situla z Vač, ki ima na razstavi posebno mesto. Z drobnimi predmeti je predstavljena Štajerska. Tudi iz zahodne Slovenije imamo izpostavljen izbor predmetov iz svetolucijske skupine (nekoč ime za Most na Soči), kjer je bilo v preteklosti izkopanih preko 7000 grobov. Večina gradiva je zdaj v Trstu in na Dunaju, nekaj pa ga je predstavljenega tudi na razstavi. Na ogled so tudi določeni zakladi s Krasa in Notranjske. V času starejše železne dobe sta naš prostor sekali Jantarna cesta in Argonavtska cesta.  Ta prostor je bil povezan  z Mediteranom in Baltikom, z etruščanskimi skupnostmi, pa tudi z grškimi središči na jugu Balkana. s Feničani na vzhodu. Najdeni predmeti pričajo, da so bili tedanji ljudje v našem prostoru povezani z vsemi deli tedaj poznanega sveta.

Mlajša železna doba je predstavljena s keltskim  denarjem, s predmeti popisanimi z venetsko pisavo, značilnim orožjem Keltov in ter z zanimivimi in nenavadnimi drobnimi predmeti kot je na primer obesek z Ulake nad Starem trgu pri Ložu, ki upodablja rojstvo.

Dediščina železne dobe je izjemna. Peter Turk, soavtor razstave in kataloga, ter kustos za prazgodovino, je na tiskovni konferenci  dejal: »Naša železnodobna zbirka je ena najpomembnejših zbirk v Evropi. Zadnje tisočletje pred našim štetjem je čas, ko mnogi vidiki takratne družbe- družbena ureditev, umetnost, zametki denarnega gospodarstva, razvoj pisave – našega ozemlja ne uvrščajo v prazgodovino, temveč na prehod iz tega obdobja. Takratna družba ni bila primitivna. To je bila kompleksna družba na poti v državno urejeno družbo. V nekaterih zgodovinskih obdobjih je naše ozemlje bilo stičišče dogajanja na obrobju. Vendar ne v železni dobi; takrat je to stičišče svetov bilo tudi v samem središču.«

Vabljiv je tudi otroški kotiček, ki je namenjen otrokom različnih starosti kot tudi radovednim in igrivim odraslim. Pri njegovi zasnovi so poleg že obeh omenjenih avtorjev sodelovali tudi  Andreja Breznik,  Gorazd Lemajič in Nina Vošnjak. Vodja projekta in oblikovanje razstave je  Gorazd Lemajič.

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana

Odprto:

 v nedeljo, ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota od 10.00 do 18.00,

ob četrtkih od 10.00 do 20.00.

Tea Černe

Foto: Tomaž Lauko

 

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.
Ventilator Besed

Ustvari svojo značko