Pisanja

  • s717228880_1103135_1250

Moj manjvrednostni kompleks (3P-3)

Jani Urbanc | 26.2.2009 | Komentarji 0

Oh, pa ni bil en sam. Imel sem par manjvrednostnih prepričanj o sebi. S tujko se temu reče manjvrednostni kompleks. Že takoj. Neverjetno, kako se zna narava pohecat. Štrleča ušesa, prevelik in potlačen, preširok nos, premajhna glava, nizko čelo, udrte oči. Vek se skoraj ne vidi, si predstavljate? Kakšne krasne veke imajo eni! Preširoki boki, tanka zapestja, suhe noge, predebela stegna ... Kako, da si nisi mogel vzeti majčkeno več časa zame, o Bog?

 

Aja, še to, ne ločim barvnih odtenkov. Hočem rjavo, pa je deblo zeleno. Delno čisti daltonist! Farbenblind! Punce me preverjajo, ne morejo verjeti. Kakšni bodo šele otroci? Glede barv je res strašno, kako je vsem jasno, kakšne barve je treba videti. Ni dovoljeno videti drugačnih, kot je dogovorjeno. Kakor jih vidi večina, je normalno. Odločim se, v samoti, da si nikoli ne bom želel biti normalen!

 

Pa pretanki lasje frfotajo. Nobena frizura ne drži. Vrtinec.

 

In kar dvakrat sem imel škrlatinko. Redkost. Na tisoč eden.

 

Aha, še to. Predebel! Kolikokrat sem moral ostajati pri mizi, dokler nisem vsega pojedel. A rad sem jedel. Bil sem rojen vegetarijanec. V sili nisem žrl muh kot hudič. Bili pa so tu notranji organi, ledvička, jetrca, možgančki z jajci ali pohani, potem ena žleza priželjc, pljučka v omaki s krompirjem in tanko, na kolobarčke narezanim belim hrustljavim sapnikom nekega živalskega mrliča, verjetno nekadilca, vampi v juhi, vampi s krompirjem, vampi-golaž, precej kruha za pomazat, vampi v obari. Lačen nisem bil nikoli.

Še danes strada četrt človeštva. Le mastnega mesa nisem prenesel. Trudim se, meljem to ostudno maščobno žvarovino v ustih, skupaj s solato in krompirjem ... Ne gre. Bruhnem nazaj na krožnik. Milijonkrat.

 

»A, zafrkaval bi rad??!« in da bom že videl iz hrane se norca delat.

»Boš že še videl vojno, presitež. Milijarda in več strada!«

 

Meljem. Se davim. Bruham. Meni so se tiste minute vlekle celo večnost in še danes, če se spomnim, je bilo to eno hujših mučenj. Glede časa sem kasneje prebral, da je čas tam, kjer si. V vrsti za stranišče ga je in se vleče, ko si not, ga je skoraj nič in kot bi se ustavil. Prav. Ko sem požiral tisto mastno meso, ga je bilo ogromno.

 

A pazi, to so utrinki celo iz povsem normalnega, ljubečega okolja. Kaj bi šele sovražnik izklesal iz mene. O, dobri stari srednji vek. O, da bi že tedaj vedel, da je čas le miselni konstrukt in da sploh ne obstaja. Nisem vedel. Trpljenje za prazen nič. O, kako mi je takrat manjkal Voltairov Candid ali optimizem!

Ali pa Goethejev Werther …

No, tudi kasneje sta mi oba prav prav prišla.

 

Pa tudi prehitro sem se potegnil, ne morem popolnoma skrčiti nog v kolenih … Vsi drugi jih lepo skrčijo pri urah telovadbe. Mislim, da le jaz ne.

Drugih pomanjkljivosti se ne spomnim več.

 

No, krčne žile na levi nogi. To je dedno. In na desni, a manj. Levo imam pa odrivno. Odriva sploh nimam. Pa se odrinem. Kolikokrat sem bil deležen posmeha pri telovadbi. Od učitelja in tistih z odrivom.

 

Vsi se že brijejo, le jaz … Že v drugem letniku srednje šole, pa le puh. Mogoče je to povezano, ker sem še v osnovni šoli močil posteljo? Z devetimi meseci sem pa že nehal v plenice lulat. Edina svetla točka v mojem življenju, kar se tega tiče. A kot vidiš, hiti počasi! Obiskovali smo psihiatre, sušili rjuhe na vidnih mestih, da bi me bilo sram in bi nehal. Ne spomnim se vseh premraženih noči, ko sem čakal, da se odtaja led. Sploh ne vem, kako sem nehal? Verjetno, ker sem molil.

 

In žilice, ki naj bi bile bolj globoko v koži, niso bile tam. Ampak čisto pod površjem kože. Tako sem v trenutku zardel kot kuhan rak. Vsako najmanjše vznemirjenje se mi je v hipu stokrat močneje prikazalo na žarečih licih kot pri normalnih ljudeh. Zdaj vem, po Stendhalu, sem bral Rdeče in črno, da je to aristokratska lastnost. Takrat pa …

 

Pa potil sem se pri plesu nadvse in če smo v razredu divjali, nadpovprečno. A pri plesu je bilo nevzdržno in sem sanjaril o plesu, tja me pa nisi spravil zaboga ne. Na kakšni letni terasi Jadranskega morja je pa šlo. Drugače pa večinoma bolj zaprti, zakajeni prostori. Grozno pošastno.

Zdaj pa res dovolj o teh žalostinkah!

 

Ah, da ne pozabim. Najbolj sem trpel pa res zaradi premajhnega uda. Ko so se drugi že držali za roke, se veselili, bili srečni, bla, bla, bla, sem šel jaz že drugič skozi Tihega Dona, spisal Mihail Šolohov v štirih knjigah. Kako je šele ta mož moral trpeti. In liki, ki jih je opisal. To je pa bilo trpljenje. Da mi je vsaj malo odleglo.

 

In ko sem tretjič kupil veliko ploščo Sedma Beethovnova (Zlil sem se z drugim stavkom. Alegretto. Eto, uglasben moj primer!), je prodajalka v knjigarni siknila, če jih jem. Jih je pa igla. (CD je zdaj res prima.) Zdaj poslušam na novih CD-jih stare šumeče posnetke Richarda Straussa in berlinske simfonike 1926, pa kako Karajan maha dunajskemu orkestru 1957 ...

Trpim. Trpim. Trpim. Globlje ne morem. In nemogoča mi je celo misel, da vzamem merilo in si ga izmerim, ko sem prebral v eni reviji podatek za povprečje. Nisem upal niti približno. Lahko rečem, zase, da sem bil prej plah kot ne. No, že čez nekaj let, ko sem se ukvarjal z direktno prodajo knjig od vrat do vrat, sva z eno stranko pri njej videla, z veliko mero okusa, urejena, čudovita samohranilska ženska, da je šlo za popačeno percepcijo, kot se je po svoje izrazila:

 

»Mislim, da si ga čist pod napačnim kotom gledal!«

 

Kakšno spoznanje!! In meni se življenje v trenutku popolnoma spremeni. Kot bi odvrgel 105 ton bremena s sebe. In to v hipcu! Nisem vedel, da je samozavest tekočina. Tako se mi je razlila po vseh špranjah telesa, me napolnila, da sem bil že kar zabuhel in sem se spomnil, kako sem imel vodo v kolenu. Če ne pride z vzgojo, pride z izkušnjo.

 

Mejduš, iščeš srečo, okrog tebe je, pa imaš narobe kot nastavljen? Ali pa napačno osvetlitev?

Zdaj vem, da nikoli ni prepozno za spremembo zornega kota in osvetlitve.

 

Imaš morda ti vse to pravilno nastavljeno?

   

 

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko