Pisanja

  • vrtnica_4

Vse manj vem, kaj je seks (3P-33)

Jani Urbanc | 11.7.2009 | Komentarji 1

Zdaj uživam, ker mi ni treba nikamor po še kakšno izkušnjo. Jih imam v glavi, v vsaki celici svojega telesa. Še preveč. Zjutraj se zbudim, objamem vse svoje žene, potem otroke, pa tuje žene, Človeštvo, Svetlobo, Zvok, vse vidno in nevidno. No, predvsem sem v sebi. Pa me vseeno kdaj zvabi ven. En krog po stari Ljubljani.

 

Kar jo zagledam pri Zlati ladjici. Kot bi njeno sliko vedno nosil v sebi. Spogledava se na pet metrov. Odslovi prijateljici in se že drživa za roko. Niti še ne vem, kako ji je ime. Dušica. Moj bog, kako sem ji recitiral. Ketteja sem se spomnil še iz srednje šole, kar vrelo je iz mene …

čez mestni trg luna sanjava …

vodice šume in rosice prše

brez konca v broneno kotanjo ...

Ona pa je požirala, požirala. V resnici oblačno, a nebeška ubranost. Ko sem ji šepetal, je poslušala, in ko je poslušala, sem ji šepetal.

Povabil sem jo na drink v Nostalgijo. Đin z vodko je naročila. Dvakrat. Sem plačal, tudi njeno, in se sprehodiva do obrobja mesta, kjer je imela doplex. Tisto sanjsko stanovanjce spodaj in zgoraj. Samo terase je imela čez 31,6 m2 s čudovitim razgledom podnevi. Zdaj pa je bila, pravim, oblačna noč.

 

Ko mi pokaže spalnico z vodno posteljo, mi tudi recitacij zmanjka. Tu je bil vihar. Žrebec v galopu. Ali ste gledali film V vrtincu? Pozabite! Kaj še. Orkan. Cunami. Poglejte na YouTube. Po pol ure na pol v angleščini strastno zakriči:

»Not ga daj!«

Zadihano, a mirno, kot da imam vse pod nadzorom, odvrnem:

»Saj ga imam že pol ure notri!«

Kot iz drugega sveta prihaja njen trepetajoč, negotov, iščoč glas:

»Notri ga ni!?«

Res, glej ga zlomka. Notri ga ni, zunaj ga ni. Malo pogledam naokrog. Je pa imela majhno poličko s štirimi knjigami. Zagrabim na slepo eno, kot da se je vanjo skril. Odprem. Kolikokrat se zgodi, da se ti prava knjiga odpre ob pravem času na pravi strani. Berem odstavek. Zjokala sva se od žalosti, kako je opisano strašno trpljenje dveh mladih zaljubljencev. Občutiva srečo, ker sva to lepoto opazila. Kolikokrat bereš in bereš in ničesar ne opaziš. Tu pa toliko pravega zlata v par vrsticah. Kalil Gibran, Zlomljena krila. Objeta, objokana, srečna zaspiva.

 

Zjutraj pa kot po najboljšem seksu, božajoči živobarvni pogledi, nežni ljubečezveneči šepeti. Ko je šla mimo mene pogledat, če je kava že, se me narahlo dotakne s prsti po vratu. To imam najraje. Velikokrat se me dotakne.

 

Jaz od takrat nisem več tako prepričan, da vem, kaj je seks. Pa ti?

Komentarji

  1. Emiljano Zapata | 17.7.2009, 18:48
    Velika večina ljudi ne razmišlja na ta način o seksu, ljubezni in razmerjih med moških in žensko. Živimo naglo, površno, nervozno. Marsikdo se celo življenje ne ustavi in umiri. Tik pred smrtjo se vendarle vpraša, zakaj je živel, kaj je bil smisel njegovega življenja. Odgovori so pogosto boleči. Hlastamo po materialnih dobrinah, to nam vzame vso energijo, ki jo v norem svetu ni na pretek. Gost promet, slabi poslovni odnosi, premalo gibanja v naravi, sedenje pred TV, politiziranje, vse to nas zastruplja. Zato moderen človek pozablja nase in svoje notranje bistvo. Na notranjega otroka, na svojo dušo.
    Kaj je seks, je provokativno vprašanje, ker si velika večina ljudi pod tem pojmom predstavlja le fizični akt. Grobo vzeto, je to res. A če človek ljubi sebe in partnerja, sodi k seksu tudi nesebična ljubezen. Jo zmoremo dajati in sprejemati? Marsikdo ne, zato celo samomori zaradi razočaranja v ljubezni, ljubosumja, kompleksa manjvrednosti. Ljubezen dajati in sprejemati je tako preprosto, nič ne stane.A kljub temu le redki ljubezen dajejo in sprejemajo.
    Seks je biološka potreba. Tudi čustvena, če hrepenimo, da bi svoja občutja z nekom delili in se z njim zlili. A zgolj fizično zlitje nas ne osreči. Pusti nas prazne. Človek potrebuje huhovno zlitje z nekom, ki mu je izjemno blizu.
    Veliko je kombinacij v naših življenjih: Ljubezen brez seksa, ljubezen s seksom, seks brez ljubezni, življenje brez ljubezni in seksa. Zadnja varianta je za človeka najbolj nevarna in pogosto usodna. Ljubiti in biti ljubljen, pravi Jesenjin. Po tem vsi hrepenimo. Eni pravijo: sam sebi sem dovolj. Dovolj sem ljubil prej, dovolj sem seksal doslej. Kakšna zmota! Polno je treba živeti vsak dan, vsak trenutek. Vsak dan brez smeha in ljubezni je izgubljen, izživet v prazno. Seks sodi zraven, kako pogosto, je stvar posameznika. Kdor se odreče ljubezni, seksu in smehu, z njim je nekaj narobe. Kaj, mora pa vsak sam ugotoviti. Ljubiti zgolj sebe, božati le sebe, zadovoljevati le sebe, ne t

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko