Pisanja

  • st_jakob_2
  • st_jakob_3
  • st_jakob_4
  • st_jakob_5
  • st_jakob_6
  • st_jakob_7
  • st_jakob_8
  • st_jakob_9
  • st_jakob

Grozljive maske, cemprin in sviščev golaž so blagovne znamke Vzhodne Tirolske

Albina Podbevšek Adamič | 5.2.2015 | Komentarji 1

V St. Jacobu na 1400 metrih nad morjem ni betonskih hotelov ne tovarn ne njiv, a jim turizem cveti pozimi in poleti, ker znajo izkoristiti vse, kar jim nudi narava ob vznožju gorovja Visokih Tur.

 

Brez turistov bi Defereggental opustel

Razpotegnjena dolina Defereggental pod deseterico tritisočakov gorovja Visoke Ture bi bila redko poseljena, če trdoživi in trmasti Tirolci ne bi stavili na razvoj turizma tako pozimi na smučeh kot poleti v pohodniških čevljih. Na 1400 metrih visoki planoti ne uspeva nobeno sadje in razen krompirja tudi nobena zelenjava. Imajo pa pašnike z govedom, kozami, ovcami ter gozdove z divjadjo in gozdnimi sadeži, za nameček pa še ribe v čistih vodah. Torej, domača hrana je tu zakon. Prav tako je z lesom, zlasti s cemprinom, avtohtonim alpskim borom, iz katerega nastajajo slovite tirolske maske, ki so tako grozljive, da bi se jih ustrašil celo sam vrag. Američane pa navdušujejo. A mnogi drugi rajši kupujejo žganje iz bezga, gozdnih sadežev, jabolk iz nižje ležečih krajev in iz storžev cemprina, ki je lokalna specialiteta pri iznajdljivem domačinu Heimu.

Hrupne stavbe so na obrobju, vodo pa strežejo samo v vrčih

»Pri nas je turizem življenjskega pomena in vse podrejamo tej dejavnosti. Zategadelj smo delavnice, hleve, čistilno napravo in toplarno na sekance potisnili na rob naselja, da hrup in smrad ne bi motil gostov. Že dolga leta pa skrbimo, da naša arhitektura ostaja tirolska, avtohtona, okrašena z lesom in ne dovoljujemo velikih betonskih hotelov « je povedal Gerald Hauser, zvezni avstrijski poslanec, predvsem pa dolgoletni župan St.Jacoba, priljubljenega tudi slovenskim smučarjem. V pogovoru z nekaj slovenskimi novinarji je celo priznal, kako je dobro za kraj, da je cesta proti Italiji pozimi zaprta za ves promet na prelazu Staller Sattel. Do tja sicer vodijo goste na krpljanje in na visoko ležečo tekaško stezo. »Small is beautiful!«  je mislil na svojo dolino, vendar mora imeti domala vse, kar imajo veliki. Zato so si omislili pokrito manjše golf igrišče in park, imenovan vodno doživetje ob potoku, kjer veliko zveš o vodi nasploh, ki v svetu postaja vse pomembnejša. Tirolci so tako ponosni na svojo vodo, da nikjer ne boste postreženi z vodo v plastenkah, ampak samo v vrčih. Pri nas nam tega manjka! In ker so v St.Jacobu hoteli imeti še termalno vodo, so zvrtali 1700 metrov  globoko v zemljo in:«Našli smo nekaj enkratnega! Zdravilno vodo z vrsto mineralov in celo z jodom! Zdravi revmatične, kožne bolezni in pomaga tudi pri težavah z dihali! So ugotovili strokovnjaki.«Z njo imajo velike  načrte!

Tirolka mu je (Slovencu) pušelc dala, Tirolc ga je dobil od Slovenke

Tirolska je nam Slovencem znana po ponarodeli pesmi »Tirolka mu je pušlc dala«, kar dokazuje, da so naši fantje stoletja nazaj hodili delat v te dokaj oddaljene kraje, saj danes potrebuješ tri ure vožnje z avtomobilom do St. Jacoba. Nekoč so tja po kdove kako zavitih, prašnih in kamnitih poteh hodili kak teden, če ne celo več. Slovani naj bi se tam naselili med šestim in osmim stoletjem, o čemer pričajo nekateri priimki in krajevna imena kot sta Bistrica in Rudnik. V 16.stoletju je bil tam res rudnik, v katerem so na skoraj dva tisoč metrih nadmorske višine kopali bakrovo rudo. A o Slovanih, pravzaprav o Slovencih pričajo še kozolci, ki jih je mogoče videti ob cesti proti Lienzu: najzahodnejši je v vasi Doblach blizu izvira Drave. Ko sem se v prijetni leseni koči iz predelanega starodavnega hleva pogovarjala o tem z Christianom Jesacherjem, lastnikom lokala in bližnjega hotela v tirolskem slogu, je imel pripombo, da zgodovina ve tudi za tirolske fante, ki so dobivali pušelce od Slovenk:«Nekateri so se vračali domov z dekleti, drugi so ostali pri vas!«in sledil je smeh za mizo, nakar je na njegov račun prispel pladenj žganja iz zelenih storžkov cemprina oziroma alpskega bora! To žganje je tam med najbolj priljubljenimi. Znano je, da so Tirolci prihajali k nam kot »cimpermani«, mojstri za gradnjo lesenih hiš. Ti so pred tremi stoletji »scimprali« lepo ohranjeno Polenčevo hišo v Puštalu pri Škofji Loki, ki je ena od najstarejših in najbolj izvirnih pri nas. V njej je zelo zanimiv muzej.

Maske, da te kap! Pa še razbiti jih ne moreš...ker so iz cemprina

 O tradicionalnih maskah govorimo pri nas le ob pustovanju in potem jih pospravimo na podstrešje.Na Tirolskem je to drugače, saj jih imajo pri marsikateri hiši za okras vse leto. In pust se pri njih začne že s parkeljni, saj te predstavljajo tudi Miklavževe spremljevalce. Glavna značilnost njihovih mask v primerjavi z našimi laufarji in Kurenti je nenavadna grozljivost, saj rezbarji tekmujejo med seboj, kdo bo naredil strašljivejšo. Zakaj je temu tako? Mi je znani tirolski umetnik Johann Planer odgovoril:«Res je, po moje so tako grozne, da bi se jih ustrašil sam vrag, če bi jih videl. Vendar so naši predniki z njimi izražali velik strah pred zli duhovi, ki so pogosto rovarili po teh goratih krajih bogu za hrbtom. Vselej, tudi dandanes nas ogroža mraz, led, snežni plazovi, viharji, poplave. Nekdaj je temu botrovala še revščina in prepuščenost krutim naravnim silam. Umetnik živi v starodavni hiši, dobesedno viseči na strmem pobočju. Zaslovel ni toliko zaradi mask kot zaradi izrezljanih jaslic, svetnikov in oltarje, raznešenih po vsem svetu. V delavnici Johann Planer poučuje nadarjene vajence, no vmes se najde tudi kako dekle, ki se tako pripravljajo na precej pogost poklic v teh krajih. Kot je povedal, bi ti mladi že zdavnaj odšli zdoma za kruhom, če ne bi bilo  razumevanja oblasti, ki jim omogoča šolanje v rezbarski šoli v Lienzu. Prav tako so hvaležni organizatorjem turizma, ki usmerjajo goste v njihove delavnice. Mnogi prihajajo k njim prav zavoljo njihovih posebnih mask iz cemprina, ki je izredno trden les in se zlepa ne zlomi, saj raste počasi celo na nadmorski višini 2300 metrov in lahko seže do 35 metrov visoko. Zanimivo je, da najbolj grde ali grozljive maske odpotujejo z Američani!

Žganje iz storžkov, golaž iz svizca, a najboljša so pečena ovčja reberca

Ko slišiš, kako je dobro imeti domačo hrano z ničkilometrine za seboj, se narediš za nejevernega tomaža. V Defereggentalu nimajo nobenega sadja,razen gozdnih sadežev, a imajo slovito žganjarno domačina Heima Macherja, ki slovi daleč naokoli. Pridela na tisoče litrov raznosvrstnih likerjev in žganja in to brez sladkorja in brez kemikalij! Sadje kupuje v toplejših krajih, cemprinove storžke, smerkove vršičke, borovnice,  brusnice pa nabirajo domačini.Tako poskrbi zase in za svojo gostilno, hkrati pa nudi nekaj zaslužka prebivalcem. Za liter bezgovega žganja porabi 60 kilogramov bezgovih jagod in prav toliko malin za liter malinovega likerja. Njegove pijače niso poceni, a so vredne njihovega denarja. Domala vsak gost pride na pokušnjo teh pijač in marsikdo odnese domov kako leično stekleničko Machovih dobrot.

Ni je gorske koče, ki ne bi imela cemprinovega žganja ali borovničevca. Ponujajo v glavnem tirolske jedi. Tako v hribih ni mogoče naročiti pice. Imajo pa ovčje meso, saj se marsikje tam naokoli pasejo ovce, potem ribe iz bižnjega potoka in tudi divjačino. A posebnost je sviščev golaž, ker je teh živali v izobliju in jih je dovoljeno  streljati. Ni kaj, Tirolci cenijo svojo zemljo in uporabijo vse, kar jim nudi, a pri tem sploh ne govoričijo o samooskrbi, kot je navada pri nas,ampak vselej zavihajo rokave, ker ne poznajo stavka, »saj se nič ne izplača«. No, posebej se jim je lani dobro izkazala samooskrba z ogrevanjem na sekance iz domačih gozdov, ko jim je snežni plaz zasul glavno cesto v dolino za nekaj dni. »Zmrzovali bi, če ne bi imeli svoje toplarne,« so se pridni Tirolci pohvalili.

Tekst in foto  Albina Podbevšek

Komentarji

  1. Ferenc | 4.11.2015, 09:31
    Izredno zanimivo branje in prispevek. Prebrati bi ga morali odgovorni v Triglavskem narodnem parku. Žal je v TNP situacija drugacna. Obstajajo nekatere svetle izjeme, kot je recimo hotel Kristal, vendar je skoda izgubljati čas za vzpodbudne besede Bohinjcem oz. odgovornim ljudem v TNP. Spodnji članki povedo vse:

    http://www.delo.si/novice/slovenija/druzba-za-spodbujanje-razvoja-tnp-v-likvidacijo.html
    http://www.finance.si/8814974/Šport-hotel-Pokljuka-zdrsnil-v-stečaj
    http://www.skupaj.si/odbor/druzba-tnp
    http://www.gorenjskiglas.si/article/20150810/C/150819995/1118/iz-likvidacije-v-stecaj-
    http://www.vecer.com/clanek/201506196123976
    http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/541a7a8489b0f/bohinjski-hoteli-se-kar-propadajo

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko