Pisanja

  • divje_marjetke
  • poletni_travnik

Zvezde me bolijo ... Sneži, sneži ...

Jani Urbanc | 7.11.2009 | Komentarji 0

 

Zvezde me bolijo,

že toliko časa svetijo,

toliko časa …

Zvezde me bolijo.

 

 

Se ne bodo utrudile

stvari,

vse stvari,

kot noge ali roke?

 

 

Utrujenost od bivanja,

od biti,

samo od biti,

biti žalostna luč ali nasmeh …

 

 

Torej ne bo

za stvari, ki so,

nobene smrti, ampak

nek drug konec,

nek velik vzrok –

nekaj takega

kot odpuščanje?

 

(ZVEZDE  ME  BOLIJO, Fernando Pessoa, 1888–1935, prevod Ciril Bergles)

 

 

 

 

………….

 

 

 

Sneži, sneži v jasni večer,

glas oddaljenih kitar –

isti spev, ki je snežil

ves ta dolgi jasni dan.

 

 

Dan sam je bil glas kitar;

iz melodij, ne iz reči,

reči iz samih jasnih barv,

jasne barve iz melodij.

 

 

Iz melodij je bil ta dan,

iz pesmi, žalostne tako,

da sta v sneženju teh kitar

zginila zemlja in nebo.

 

 

Sneži, sneži v nevidni svit

bližnjih, skritih orgel glas –

isti spev, ki bo snežil,

dokler ne ostane sam.

 

 

Sam postane mračen dan;

iz reči, ne iz melodij,

melodije iz mračnih barv,

mračne barve iz kladiv.

 

 

Iz samih kladiv bo ta dan,

delavnic, žalostnih tako,

da bo mogočnih orgel dan

zmlel v sneg vse, kar je kdaj bilo …

 

(iz DELIRIUM TREMENS, Gregor Strniša)

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2017 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko