Pisanja

  • hosteti
  • hostind
  • hostnep
  • hostomo
  • naho
  • nahostn
  • nataa
  • nh
  • nho
  • nhos

»Portreti« – popotniške fotografije Nataše Hostnik v MKI

Špela Pahor | 2.7.2018 | Komentarji 0

 

Mestna knjižnica Izola to poletje gosti razstavo popotniških fotografij Nataše Hostnik z naslovom Portreti. Izbrala in predstavila je obraze ljudi  iz Vzhodne Turčije, Indije, Nepala in Etiopije. Da bi bralcem bolje predstavila to zanimivo popotnico, njene izkušnje in razmišljanja, sem ji postavila nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovorila.

 

ŠP:  Nataša, bi se nam najprej predstavila? Od kod prihajaš, kje si zaposlena in katera so tvoja zanimanja?

NH: Zadnjih deset let živim v Dolu pri Ljubljani, kot otrok pa sem živela v Moravčah pri Gabrovki. Vmes sem delala in študirala večinoma v Ljubljani. Delam na področju financ in kontrolinga v mednarodnem podjetju, a sem se po študiju ekonomije odločila še za študij na Pedagoški ter Teološki fakulteti, ker sem že zdavnaj začutila, da so področja teh dodatnih študijev bolj za mojo dušo. 

ŠP:  Kot praviš, te s področja ekonomije, kjer si tudi magistrirala, vedno bolj vleče v delo z ljudmi, tako v  socialnem kot v  psihološkem smislu. A na to so te najprej opozarjali tvoji najbližji. Kako, da tega talenta nisi sama že prej prepoznala pri sebi? Kaj te je oviralo? In kako je prišlo do preboja?

NH: Moji starši so me nekako usmerili na ekonomsko šolo, čeprav se spomnim, da sem si kot otrok želela biti učiteljica oz. početi kaj v zvezi z umetnostjo. Glede na to, da smo imeli v bližini doma takrat dve uspešni podjetji, se je zdela ekonomska šola takrat najbolj perspektivna in smiselna izbira. A sta se podjetji žal čez nekaj let zaprli in tako sem razmišljala o delu v Ljubljani. Ob delu sem še študirala in tako so leta tekla nekako v tej smeri do mojega prvega daljšega potovanja.

ŠP: Nataša, menda si veljala za urejeno poslovno žensko, v visokih petkah, itd. Ko si začela potovati, pa si svoj stil spremenila. Je to prilagoditev na okolje, ki ga zahteva potovanje, odkritje udobja, sproščenosti ali (še) kaj drugega?

NH: Haha. Nekatere sem menda res presenetila, da sem si znala stvari na hitro poenostaviti. Izhajam iz podeželja, zato sem se tudi po letih Ljubljane kar hitro znala prilagodit tudi na težje razmere in mogoče še sama sebe presenetila. Sicer smo hodili v mojem otroštvu na morje v prikolico, potem pa dolgo časa nisem kampirala in nikoli nisem bila samo v šotoru. Malo sem bila skeptična, kako mi bo spati pod milim nebom in brez pripomočkov, a sem se kar hitro privadila. To, da si določene stvari poenostaviš in se manj obremenjuješ, pa seveda pride tudi z leti..

ŠP: Kdaj in kako si začela potovati?

NH: Po Evropi sem potovala že prej kar nekaj let. Moje prvo daljše potovanje pa sem si privoščila kot nagrado sami sebi za končan magisterij. Odločila sem se za kampiranje na zahodu ZDA. Žal so mi izgubili prtljago, ki sem jo dobila šele po sedmih dneh. Tako sem bila vržena v vodo in se nekako naučila plavati. Na zahodu ni veliko trgovin, zato si nisem mogla na hitro nabaviti stvari, ki sem jih potrebovala, saj sem potovala s skupino in ni bilo časa. Poleg tega so vsak dan obljubljali prtljago in tako sem iz dneva v dan čakala ter se poskušala znajti. Ni bilo lahko kampirati brez vsega. Sopotniki so mi nekaj stvari posodili, nekaj nujnega sem kupila in nekako prebrodila en teden z veliko črno vrečko za smeti, ki mi je nadomestila potovalko. Čez pol leta sem šla v ZDA še službeno in ponovno ostala brez prtljage štiri dni in tako se počasi navadiš tudi na »poenostavljeno«, a meni takrat še težje življenje. Če ni druge izbire, se pač prilagodiš

Nov komentar




Opomba: Vsa polja so obvezna. E-naslov ne bo objavljen.
©2018 Ventilator besed. XHTML CSS ©2008 Spletična.

Jeziki

Iskanje

Boben

Ventilator Besed

Ustvari svojo značko